Kazalo
49 odnosi: Adam Bohorič, Andrej Praprotnik, Anton Bajec, Anton Breznik, Anton Janežič, Anton Murko, Anton Sovre, Beseda, Besedilo, Blaž Kumerdej, Celje, Celovec, Franc Miklošič, Franc Serafin Metelko, Gradec, Hipolit Novomeški, Jakob Šolar, Janez Leopold Šmigoc, Jernej Kopitar, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jurij Japelj, Knjižni jezik, Kranjska gramatika, Ljubljana, Marko Pohlin, Matija Majar, Mihael Zagajšek, Mirko Rupel, Peter Dajnko, Poved, Rudolf Kolarič, Trst, Valentin Vodnik, Zimske urice proste, 1584, 1715, 1758, 1768, 1777, 1783, 1791, 1808, 1809, 1811, 1812, 1824, 1825, 1832, 1843.
- Jezikoslovno izrazje
- Pisanje
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Slovnica in Adam Bohorič
Andrej Praprotnik
Andrej Praprotnik, slovenski učitelj, pesnik, pisatelj in urednik, * 9. november 1827, Podbrezje, † 25. junij 1895, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Andrej Praprotnik
Anton Bajec
Anton Bajec, slovenski jezikoslovec, * 6. januar 1897, Polhov Gradec, † 10. junij 1985, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Anton Bajec
Anton Breznik
Anton Breznik je lahko.
Poglej Slovnica in Anton Breznik
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Slovnica in Anton Janežič
Anton Murko
Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf, * 8. junij 1809, Spodnja Voličina, † 31. december 1871, Spodnje Hoče.
Poglej Slovnica in Anton Murko
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Anton Sovre
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Slovnica in Beseda
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Slovnica in Besedilo
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Blaž Kumerdej
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Slovnica in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Slovnica in Celovec
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Slovnica in Franc Miklošič
Franc Serafin Metelko
Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Slovnica in Franc Serafin Metelko
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Slovnica in Gradec
Hipolit Novomeški
Hipolit Novomeški (rojstno ime Janez Adam Geiger), slovenski filolog, nabožni pisatelj, leksikograf, prevajalec in kapucin, * 1667, Novo mesto, † 5. april 1722, Kranj.
Poglej Slovnica in Hipolit Novomeški
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Jakob Šolar
Janez Leopold Šmigoc
Janez Krstnik Leopold Šmigoc, slovenski pravnik in slovničar, * 6. junij 1787, Gruškovec, † 14. avgust 1829, Ptuj.
Poglej Slovnica in Janez Leopold Šmigoc
Jernej Kopitar
link.
Poglej Slovnica in Jernej Kopitar
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Slovnica in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jurij Japelj
Jurij Japelj, slovenski pesnik, jezikoslovec, prevajalec in duhovnik, * 11. april 1744, Kamnik, Slovenija, † 11. oktober 1807, Celovec, Avstrija.
Poglej Slovnica in Jurij Japelj
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Slovnica in Knjižni jezik
Kranjska gramatika
''Kranjska gramatika'' Kranjska gramatika (s polnim naslovom Kraynska grammatika, das ist: Die kraynerische Grammatik, oder Kunst die kraynerische Sprache regelrichtig zu reden, und zu schreiben) velja za normativno in didaktično slovnico ne-še slovenskega, ampak kranjskega jezika.
Poglej Slovnica in Kranjska gramatika
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Slovnica in Ljubljana
Marko Pohlin
Marko Pohlin roj.
Poglej Slovnica in Marko Pohlin
Matija Majar
Matija Majar – Ziljski, slovenski rimskokatoliški duhovnik, narodopisec, jezikoslovec, teolog in narodni buditelj, * 7. februar 1809, Goriče v Ziljski dolini, † 31. julij 1892, Praga.
Poglej Slovnica in Matija Majar
Mihael Zagajšek
Mihael Zagajšek (psevdonim Jurij Zelenko tudi Georg Sellenko), slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, slovaropisec, prevajalec in nabožni pisatelj, * 12. september 1739, Zagaj pri Ponikvi, † 9. maj 1827, Šentvid pri Grobelnem.
Poglej Slovnica in Mihael Zagajšek
Mirko Rupel
Mirko Rupel, slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec, bibliotekar, * 28. avgust 1901, Trst, † 20. oktober 1963, Maribor.
Poglej Slovnica in Mirko Rupel
Peter Dajnko
Peter Dajnko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec, * 23. april 1787, Črešnjevci; † 22. februar 1873, Velika Nedelja.
Poglej Slovnica in Peter Dajnko
Poved
Povéd je pomenska enota, ki je sestavljena iz enega ali več stavkov in je v besedilu najpogosteje zaključena s piko.
Poglej Slovnica in Poved
Rudolf Kolarič
Rudolf Kolarič, slovenski jezikoslovec, * 14. april 1898, Ilovci, † 7. junij 1975, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Rudolf Kolarič
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Slovnica in Trst
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Valentin Vodnik
Zimske urice proste
Prva izdaja knjige Zimske urice proste o latinsko-kranjski pismenosti, na kratko Zimske urice proste ali Proste zimske urice, je prva slovenska slovnica, napisana v latinščini.
Poglej Slovnica in Zimske urice proste
1584
1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovnica in 1584
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovnica in 1715
1758
1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Slovnica in 1758
1768
1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Slovnica in 1768
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Slovnica in 1777
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Slovnica in 1783
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovnica in 1791
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovnica in 1808
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovnica in 1809
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Slovnica in 1811
1812
1812 (MDCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Slovnica in 1812
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Slovnica in 1824
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Slovnica in 1825
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovnica in 1832
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovnica in 1843
Glej tudi
Jezikoslovno izrazje
Pisanje
Prav tako znan kot Gramatika, Slovenske slovnice, Slovnice, Slovničar, Slovničarka.