Kazalo
196 odnosi: Abadon (roman), Accademia della Crusca, Ada Vidovič Muha, Adam Bohorič, Al-Kindi, Analiza razpoloženja, Andrej Kobav, Anglistika, Anne Boleyn, Anton Cergol, Anton Janežič, Anton Klodič, Anton Murko, Antonio de Nebrija, Apij Klavdij Slepi, Apolodor Atenski, Arhaizem, Atal z Rodosa, Atribut (umetnost), Šifra Navajo, Španska kraljeva akademija, Štefan Vidic, Baška plošča, Bagan, Beneška Slovenija, Bernard Pergerl, Bernhard Riemann, Besedilni korpus, Besediloslovje, Besedni jezik, Bibliometrija, Blaž Kumerdej, Bliss, Boštjan Dvořak, Božena Němcová, Božidar Raič, Boetij, Bohemistika, Borgijski apartmaji, Cimabue, Dan reformacije, David Bogdanović, Davorin Hostnik, Delova osebnost leta, Dunning-Krugerjev učinek, Dvojezičnost, Dvojina, Eksegeza, El Escorial, Esperanto, ... Razširi indeks (146 več) »
Abadon (roman)
Abadon, s podnaslovom Bajka za starce, je antiutopični satirični roman Nejaza Nemcigrena (anagram Janeza Mencingerja).
Poglej Slovnica in Abadon (roman)
Accademia della Crusca
Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.
Poglej Slovnica in Accademia della Crusca
Ada Vidovič Muha
Ada Vidovič Muha, slovenska jezikoslovka, * 8. marec 1940, Pivka, Slovenija.
Poglej Slovnica in Ada Vidovič Muha
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Slovnica in Adam Bohorič
Al-Kindi
Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.
Poglej Slovnica in Al-Kindi
Analiza razpoloženja
Analiza razpoloženja (znana tudi kot pridobivanje mnenj ali čustvena umetna inteligenca) pomeni uporabo naravnega jezika, analize besedil, računalniške lingvistike in biometrije za sistematično prepoznavanje, ekstrahiranje, kvantificiranje in proučevanje afektivnih stanj in subjektivnih informacij.
Poglej Slovnica in Analiza razpoloženja
Andrej Kobav
Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.
Poglej Slovnica in Andrej Kobav
Anglistika
Anglistika je veda o angleškem jeziku in književnosti.
Poglej Slovnica in Anglistika
Anne Boleyn
Anne Boleyn (Ana Boleyn), angleška kraljica med letoma 1533 in 1536, * 1501 ali 1507, † 19. maja 1536.
Poglej Slovnica in Anne Boleyn
Anton Cergol
Anton Cergol (tudi tudi Anton Zergol), slovenski jezuit in šolnik, * 17. februar 1608, Vipavski Križ, † 21. februar 1671, Celovec.
Poglej Slovnica in Anton Cergol
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Slovnica in Anton Janežič
Anton Klodič
Anton Klodič vitez Sabladoski, slovenski pesnik in klasični filolog, * 10. november 1836, Hlodič, Videmska pokrajina, † 15. februar 1914, Trst.
Poglej Slovnica in Anton Klodič
Anton Murko
Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf, * 8. junij 1809, Spodnja Voličina, † 31. december 1871, Spodnje Hoče.
Poglej Slovnica in Anton Murko
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Slovnica in Antonio de Nebrija
Apij Klavdij Slepi
Apij Klavdij Slepi (lat. Appius Claudius Caecus), rojen v bogati patricijcki družini, postal znani rimski politik, državnik, pravnik, govornik, pesnik in slovničar, * 340 pr. n. št., † 273 pr. n. št. Apij Klavdij Slepi je v rimski državni upravi vršil razne dolžnosti: bil je cenzor (leta 312 pr.
Poglej Slovnica in Apij Klavdij Slepi
Apolodor Atenski
Apolodor Atenski (Apollodōros ho Athēnaios; okoli 180 do po 120 pr. n. št.), Asklepiadov sin, je bil grški učenjak in matematik.
Poglej Slovnica in Apolodor Atenski
Arhaizem
Arhaizem je jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku.
Poglej Slovnica in Arhaizem
Atal z Rodosa
Átal z Ródosa ali Átal Ródoški, starogrški slovničar, astronom in matematik.
Poglej Slovnica in Atal z Rodosa
Atribut (umetnost)
Atribut (lat. attribuire - dodati) je v umetnosti razpoznavno znamenje, pridevek, po katerem prepoznamo figuralno predstavljeno osebo.
Poglej Slovnica in Atribut (umetnost)
Šifra Navajo
bitko za Sajpan Šifra Navajo je metoda šifriranja, ki so jo uporabljale Oborožene sile ZDA od leta 1942 na pacifiškem bojišču.
Poglej Slovnica in Šifra Navajo
Španska kraljeva akademija
Zunanjost sedeža RAE v Madridu Španska kraljeva akademija (šp. Real Academia Española, v nadaljevanju RAE), je kulturna institucija s sedežem v Madridu, ki skupaj s 23 jezikovnimi akademijam v ostalih špansko govorečih državah tvori Združenje akademij španskega jezika (šp.
Poglej Slovnica in Španska kraljeva akademija
Štefan Vidic
Štefan Vidic, slovenski gimnazijski profesor, * 26. december 1797, Bled, † 13. november 1861, Gorica.
Poglej Slovnica in Štefan Vidic
Baška plošča
Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.
Poglej Slovnica in Baška plošča
Bagan
Bagan (MLCTS: pu.gam,; prej Pagan) je starodavno mesto ob reki Iravadi v regiji Mandalaj v Burmi (Mjanmar).
Poglej Slovnica in Bagan
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Slovnica in Beneška Slovenija
Bernard Pergerl
Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.
Poglej Slovnica in Bernard Pergerl
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Slovnica in Bernhard Riemann
Besedilni korpus
Besedilni korpusi (oz. v jezikoslovnem strokovnem jeziku tudi zgolj korpusi) so obsežne zbirke besedil v naravnem jeziku, zajete v določenem obdobju iz množičnih medijev (časopisnega in revijalnega tiska), knjižne produkcije, stripov, interneta, reklamnih besedil, navodil priloženih izdelkom široke potrošnje, prepisov parlamentarnih razprav ipd, shranjene v strukturirani obliki običajno na digitalnih medijih in s pomočjo jezikovnih tehnologij pogosto opremljene z označbami.
Poglej Slovnica in Besedilni korpus
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Slovnica in Besediloslovje
Besedni jezik
Besédni jêzik je za človeka temeljno sredstvo sporazumevanja, ki kot temeljno enoto uporablja besedo.
Poglej Slovnica in Besedni jezik
Bibliometrija
Bibliometrija je pomožna panoga bibliotekarstva, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih podatkov.
Poglej Slovnica in Bibliometrija
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Blaž Kumerdej
Bliss
Bliss (angleško Blissymbolics) je umetna pisava, ki jo je ustvaril Charles K. Bliss (1897-1985).
Poglej Slovnica in Bliss
Boštjan Dvořak
Boštjan Dvořák slovenski jezikoslovec, raziskovalec, prevajalec, poliglot, botanik, zoolog, * 23. junij 1971, Koper.
Poglej Slovnica in Boštjan Dvořak
Božena Němcová
Božena Němcová, češka pisateljica, * 4. februar 1820, Dunaj, † 21. januar 1862, Praga.
Poglej Slovnica in Božena Němcová
Božidar Raič
Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.
Poglej Slovnica in Božidar Raič
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Slovnica in Boetij
Bohemistika
Josef Dobrovský – posmrtni portret (Jan Vilímek, 1884) Bohemistika je veda, ki se ukvarja s češkim jezikom in književnostjo.
Poglej Slovnica in Bohemistika
Borgijski apartmaji
Borgijski apartmaji so zbirka sob v Apostolski palači v Vatikanu, ki jih je za osebno uporabo prilagodil papež Aleksander VI. (Rodrígo de Borgia).
Poglej Slovnica in Borgijski apartmaji
Cimabue
Madona na prestolu'', 1280–1285, Galerija Uffizi, Firence Cimabue (okoli 1240-1302)Vasari, G. Lives of the Artists.
Poglej Slovnica in Cimabue
Dan reformacije
Dan reformacije je v Sloveniji dela prost dan.
Poglej Slovnica in Dan reformacije
David Bogdanović
David Bogdanović, hrvaški literarni zgodovinar, * 11. maj 1869, Brod na Savi, † 7. marec 1944, Zagreb.
Poglej Slovnica in David Bogdanović
Davorin Hostnik
Davorin Martin Matvejevič Hostnik, slovenski publicist, prevajalec, filolog in pedagog; * 14. september 1853, Podroje v občini Šmartno pri Litiji, † 26. marec 1929, Rilsk, Rusija.
Poglej Slovnica in Davorin Hostnik
Delova osebnost leta
Delova osebnost leta je slovenski častni naziv in nagrada, ki ga od leta 1990 tradicionalno v novoletnem času podeljuje časnik Delo osebnosti, ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto.
Poglej Slovnica in Delova osebnost leta
Dunning-Krugerjev učinek
Dunning-Krugerjev učinek predstavlja kognitivno pristranskost, kjer se neusposobljeni posamezniki ne zavedajo lastnega nivoja znanja o določenem področju, kar vodi k slabim odločitvam in zmotnim zaključkom.
Poglej Slovnica in Dunning-Krugerjev učinek
Dvojezičnost
Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.
Poglej Slovnica in Dvojezičnost
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Slovnica in Dvojina
Eksegeza
Del teksta iz Lukovega evangelija Egsegeza (grško ἐξήγησις eksigisis – »razlaga«, iz ἐξηγεῖσθαι – »poudariti«) je besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti Svetega pisma, pa tudi slovničnih, zgodovinskih, pravnih in drugih besedil.
Poglej Slovnica in Eksegeza
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Slovnica in El Escorial
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Slovnica in Esperanto
Ferščina
Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000.
Poglej Slovnica in Ferščina
Ferdinand Avguštin Hallerstein
Ferdinand Avguštin pl.
Poglej Slovnica in Ferdinand Avguštin Hallerstein
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Slovnica in Fonologija
Fran Bradač
Fran Bradač, slovenski klasični filolog, slovaropisec, prevajalec, * 15. junij 1885, Jama pri Dvoru, † 2. maj 1970, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Fran Bradač
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Fran Levstik
Frančiškanska knjižnica, Ljubljana
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.
Poglej Slovnica in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana
Franc Cvetko
Franc Cvetko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, leksikograf in narodni buditelj, * 14. september 1789, Dornava, † 5. julij 1859, Maribor.
Poglej Slovnica in Franc Cvetko
Franc Malavašič
Franc Malavašič, slovenski pisatelj, pesnik, kritik, prevajalec, slovničar, urednik in publicist, * 18. avgust 1818, Ljubljana, † 28. januar 1863, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Franc Malavašič
Franc Serafin Metelko
Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Slovnica in Franc Serafin Metelko
France Žagar
France Žagar, slovenski jezikoslovec in didaktik, * 13. november 1932, Ljubljana.
Poglej Slovnica in France Žagar
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Slovnica in France Prešeren
France Tomšič (jezikoslovec)
France Tomšič, slovenski jezikoslovec in leksikograf, * 20. marec 1905, Trebnje, † 5. maj 1975, Ljubljana.
Poglej Slovnica in France Tomšič (jezikoslovec)
František Ladislav Čelakovský
František Ladislav Čelakovský (psevdonim Marcian Hromotluk), češki predromantični pesnik, prevajalec, jezikoslovec, izdajatelj slovanskih ljudskih pesmi, kritik in narodni (pre)buditelj, * 7. marec 1799, Strakonice, † 5. avgust 1852, Praga.
Poglej Slovnica in František Ladislav Čelakovský
Franz Bopp
Franz Bopp, nemški jezikoslovec, * 14. september 1791, † 23. oktober 1867.
Poglej Slovnica in Franz Bopp
Franz Xaver von Wulfen
Baron Franz Xaver von Wulfen, avstrijski jezuit, botanik in mineralog, * 5. november 1728, Beograd, † 16. marec 1805, Celovec, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Slovnica in Franz Xaver von Wulfen
Friderik Baraga
Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika, * 28. junij 1797, Knežja vas (Grad Mala vas), † 19. januar 1868, Marquette, Michigan, Združene države Amerike.
Poglej Slovnica in Friderik Baraga
Fužinski bluz
Fužinski bluz je roman Andreja E. Skubica; izšel je leta 2001 pri DZS.
Poglej Slovnica in Fužinski bluz
Funkcijska beseda
Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.
Poglej Slovnica in Funkcijska beseda
Giottov campanile
Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.
Poglej Slovnica in Giottov campanile
Glagolski naklon
Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Poglej Slovnica in Glagolski naklon
Gonzalo de Berceo
Gonzalo de Berceo (1198, Berceo, La Rioja – 1264; datum rojstva in smrti je okviren) je eden najvidnejših predstavnikov španske srednjeveške literature, ki jo je sestavljala duhovščina (mester de clerecía).
Poglej Slovnica in Gonzalo de Berceo
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Gregor Schoettl
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Slovnica in Heraklit Pontski
Hermann Günther Grassmann
Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.
Poglej Slovnica in Hermann Günther Grassmann
Herodijan
Herodijan je lahko.
Poglej Slovnica in Herodijan
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Slovnica in Humanistika
Ikar (mitologija)
Slika Dedala in Ikarja britanskega slikarja Fredericka Leightona Ikar (grško Ἴκαρος, Íkaros) je bil Dedalov sin v grški mitologiji.
Poglej Slovnica in Ikar (mitologija)
Irena Orel
Irena Orel, slovenska jezikoslovka in univerzitetna profesorica, * 5. november 1958, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Irena Orel
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Slovnica in Italijanščina
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Jakob Šolar
Jakob Sket
Jakob Sket, slovenski pisatelj, pedagog in urednik, * 2. maj 1852, Mestinje (občina Šmarje pri Jelšah), † 11. april 1912, Trnja vas pri Celovcu.
Poglej Slovnica in Jakob Sket
Janez Debevec
Janez Debevec, slovenski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj, šolnik, slovničar in leksikograf * 20. junij 1758, Ljubljana, † 10. junij 1821, Žužemberk.
Poglej Slovnica in Janez Debevec
Janez Gruden
Janez Gruden (tudi Ivan Gruden), slovenski pisatelj, esejist in prevajalec, * 30. januar 1887, Mrzla Rupa, Vojsko, † 9. januar 1930, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Janez Gruden
Janez Leopold Šmigoc
Janez Krstnik Leopold Šmigoc, slovenski pravnik in slovničar, * 6. junij 1787, Gruškovec, † 14. avgust 1829, Ptuj.
Poglej Slovnica in Janez Leopold Šmigoc
Janko Jurančič
Janko Jurančič, slovenski jezikoslovec, leksikograf in akademik, * 18. december 1902, Andrenci, † 15. december 1989, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Janko Jurančič
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Slovnica in Jezikoslovje
Jezikovna zvrst
Jezikovna zvrst je skupina jezikovnih sredstev, posebej primernih za v določenih okoliščinah (upoštevajoč naslovnikovo družbeno in pokrajinsko pripadnost, starost itd.).
Poglej Slovnica in Jezikovna zvrst
Jezuitski kolegij v Ljubljani
Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja Jezuitski kolegij v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1597, razpuščen leta 1773 in obujen leta 2017.
Poglej Slovnica in Jezuitski kolegij v Ljubljani
Jožef Tomšič
Jožef Tomšič (tudi Tomschiz), slovenski teolog in latinski pesnik, * krščen 5. februar 1699, Ljubljana, † 10. marec 1742, Gradec.
Poglej Slovnica in Jožef Tomšič
John Dee
John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.
Poglej Slovnica in John Dee
John Langshaw Austin
John Langshaw Austin, angleški filozof in jezikoslovec, * 26. marec 1911, Lancaster, okraj Lancashire, Anglija, † 8. februar 1960, Oxford.
Poglej Slovnica in John Langshaw Austin
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Slovnica in John Wallis
Josef Dobrovský
Josef Dobrovský, češki bogoslovec, jezikoslovec in slavist, utemeljitelj slavistike, * 17. avgust 1753, Gyarmaty, Madžarska, † 6. januar 1829, Brno, Češka.
Poglej Slovnica in Josef Dobrovský
Joseph Conrad
Joseph Conrad (poljsko Józef Teodor Konrad Korzeniowski), poljsko-britanski pisatelj, * 3. december 1857, Terehove pri Berdičivu, Kijevska gubernija, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 3. avgust 1924, Bishopsbourne, Anglija.
Poglej Slovnica in Joseph Conrad
Josip Berce
Josip Berce, slovenski srednješolski profesor, * 18. marec 1883, Mošnje, † 12. november 1914, Budimpešta.
Poglej Slovnica in Josip Berce
Judovska književnost
Literatura, vezana na judovsko tematiko in v judovskih jezikih, nastaja zadnjih 3000 let.
Poglej Slovnica in Judovska književnost
Karl Brugmann
Karl Brugmann, nemški jezikoslovec, * 16. marec 1849, † 29. junij 1919.
Poglej Slovnica in Karl Brugmann
Kasij Longin
Kasij Longin, grški retorik, filozof in kritik, * 213, † 273, Palmira.
Poglej Slovnica in Kasij Longin
Kastor z Rodosa
Kastor z Rodosa (grško Kástor o Ródios), znan tudi kot Kastor iz Masalije in Kastor iz GalatijeSuda κ 402.
Poglej Slovnica in Kastor z Rodosa
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Slovnica in Klasična gimnazija v Ljubljani
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Slovnica in Klavdij I.
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Slovnica in Knjižni jezik
Kolokacija
Kolokácija ali sopojávljanka je pojav, ko se dve ali več besed tipično pojavljajo v besedni zvezi.
Poglej Slovnica in Kolokacija
Komplement
Komplement na splošno pomeni dopolnilo.
Poglej Slovnica in Komplement
Konkordanca
Konkordanca je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika tujka za skladnost ali ujemanje, zato se moderno jezikoslovje in literatura v večini primerov raje poslužujeta domačih izrazov.
Poglej Slovnica in Konkordanca
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Slovnica in Kordovski kalifat
Kreolščina
Kreolščina je pidžin, ki ga govorci vzamejo za svoj materni jezik.
Poglej Slovnica in Kreolščina
Latinska slovnica
Čeprav je latinščina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike.
Poglej Slovnica in Latinska slovnica
Leksikon
Leksikon (grško λεξικόν, besednjak) je besedni (pojmovni) priročnik, v katerem so gesla (leksemi) razvrščena po abecednem vrstnem redu ter pojasnjena.
Poglej Slovnica in Leksikon
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Poglej Slovnica in Leon Battista Alberti
Literarna oseba
Literarna oseba (tudi literarni lik, literarna figura ali zastarelo junak) je književna in pripovedna oseba, ki je ena izmed temeljnih sestavin v literarnem delu upodobljenega sveta.
Poglej Slovnica in Literarna oseba
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Slovnica in Lorenzo Valla
Louis Braille
Louis Braille, francoski izumitelj, * 4. januar 1809, Coupvray, Francija, † 6. januar 1852, Pariz.
Poglej Slovnica in Louis Braille
Ludwik Zamenhof
Ludovic Lazarus Zamenhof (Ludwik Łazarz Zamenhof), očesni zdravnik, filolog in začetnik umetnega jezika esperanta, *15. december 1859, Białystok, † 14. april 1917, Varšava.
Poglej Slovnica in Ludwik Zamenhof
Luka Knafelj
Luka Knafelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * okoli 1621, Ribnica na Dolenjskem, † 29. junij 1671, Dunaj.
Poglej Slovnica in Luka Knafelj
Magnaura
Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami Magnaura (grško, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana)) je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat.
Poglej Slovnica in Magnaura
Maksimilijan Redeskini
Maksimilijan Redeskini, slovenski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj, prevajalec in glasbenik, * 12. oktober 1740, Ljubljana, † 12. marec 1814, Adergas.
Poglej Slovnica in Maksimilijan Redeskini
Manuel Hrizoloras
Manuel Hrizoloras (grško Μανουήλ Χρυσολωράς, * 1353 verjetno v Konstantinoplu, † 15. aprila 1415 v Konstanci) je bil bizantinski diplomat in pionir pri uvajanju grške književnosti v zahodni Evropi v poznem srednjem veku.
Poglej Slovnica in Manuel Hrizoloras
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Slovnica in Marco Polo
Marin Ibrišimović
Marin Ibrišimović, hrvaški frančiškan, gvardijan in škof, * okoli leta 1600, Požega, † 21. januar 1650, Požega.
Poglej Slovnica in Marin Ibrišimović
Marko Stabej
Marko Stabej, slovenski jezikoslovec in pedagog, * 11. junij 1965, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Marko Stabej
Matija Čep
Matija Čep (tudi Chep ali Choep), filolog, deloval 1750 ~ 1800.
Poglej Slovnica in Matija Čep
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Slovnica in Medresa
Medslovanščina
Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Poglej Slovnica in Medslovanščina
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Slovnica in Michelangelo Buonarroti
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Slovnica in Mihael Psel
Mihael Zagajšek
Mihael Zagajšek (psevdonim Jurij Zelenko tudi Georg Sellenko), slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, slovaropisec, prevajalec in nabožni pisatelj, * 12. september 1739, Zagaj pri Ponikvi, † 9. maj 1827, Šentvid pri Grobelnem.
Poglej Slovnica in Mihael Zagajšek
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Slovnica in Muzikologija
Napake slovenskega pisanja
Napake slovenskega pisanja je prvo slovensko jezikoslovno-slovnično kritično delo knjižnega jezika, ki ga je napisal Fran Levstik leta 1858, ko je bil star 28 let.
Poglej Slovnica in Napake slovenskega pisanja
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Slovnica in Narečje
Návuk vogrszkoga jezika
Návuk vogrszkoga jezika (Nauk madžarskega jezika) je prekmursko-madžarska slovnica Imreta Augustiča iz leta 1876 in je obenem prekmursko-madžarski ter slovensko-madžarski slovar.
Poglej Slovnica in Návuk vogrszkoga jezika
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Slovnica in Nikolaj Kopernik
Noah Webster
Noah Webster, Jr., ameriški leksikograf, pisatelj in urednik * 16. oktober 1758, West Hartford, Connecticut, Britanska Severna Amerika, danes ZDA † 28. maj 1843, New Haven, Connecticut, ZDA.
Poglej Slovnica in Noah Webster
Ožbalt Gutsman
Ožbalt Gutsman, slovenski jezuit, filolog in nabožni pisatelj, * 4. avgust 1727, Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem, † 14. maj 1790, Celovec.
Poglej Slovnica in Ožbalt Gutsman
Oddelek za srednjeevropske jezike na univerzi v Bielsko-Biali
Univerza v Bielsko-Biala Oddelek za srednjeevropske jezike na univerzi v Bielsko-biaŁi je ustanova, kjer potekajo študiji slovanskih jezikov.Na oddelku srednjeevropskih jezikov se študij osredotoča na razvoj in zgodovino jezika,literature in kulture slovanskih narodov.
Poglej Slovnica in Oddelek za srednjeevropske jezike na univerzi v Bielsko-Biali
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Slovnica in Omar Hajam
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Slovnica in Oroslav Caf
Osetinščina
Severna Osetija-Alanija |iso1.
Poglej Slovnica in Osetinščina
Pesniški jezik
Pesniški jezik se imenuje tudi umetnostni jezik in je kot jezikovna zvrst, v kateri izstopa poetična funkcija, uporabljen v literarnih delih.
Poglej Slovnica in Pesniški jezik
Pidžin
Pidžin (angleško pidgin) je pomožni sporazumevalni jezik; poenostavljena oblika jezika neke (navadno prevladujoče) skupine, ki ga za medsebojno sporazumevanje kot linguo franco začno uporabljati pripadniki druge (navadno podrejene, npr. sužnji) skupine.
Poglej Slovnica in Pidžin
Pisanje
Pisanje je kodiranje sporočila s pisnimi znamenji (črkami, številkami, notami), ki jih poznamo pod izrazom pisava.
Poglej Slovnica in Pisanje
Podspol
Pòdspòl je slovnična lastnost samostalniške besede, ki zajema 2 kategoriji: živost in človeškost.
Poglej Slovnica in Podspol
Podstava
Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr.
Poglej Slovnica in Podstava
Poetika (Aristotel)
Naslovnica komentirane slovenske izdaje iz 1982. Poetika ali O pesniški umetnosti (gr. Περὶ ποιητικῆς, lat. De Poetica) je spis grškega filozofa Aristotela iz 335 pr.
Poglej Slovnica in Poetika (Aristotel)
Pomnilnik prevodov
Pomnilnik prevodov so orodja za računalniško podprto prevajanje (ang. computer-assisted translation - CAT), ki prevajalcu omogoča shranjevanje že prevedenih enot in njihovo ponovno uporabo pri nadaljnjih prevajalskih projektih.
Poglej Slovnica in Pomnilnik prevodov
Porfirij Tirski
Porfirij, starogrški novoplatonistični filozof, * 234, Tir, Libanon, † 309, Rim.
Poglej Slovnica in Porfirij Tirski
Pravopis
Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.
Poglej Slovnica in Pravopis
Prižnica Sienske stolnice
Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.
Poglej Slovnica in Prižnica Sienske stolnice
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Slovnica in Protestantizem
Protipomenka
Prótipoménke, oziroma antoními (grško anti - proti + onoma - ime) so v slovnici pari besed z nasprotnim pomenom, kot na primer vroč in mrzel, debel in suh, spodaj in zgoraj, bel ali črn, dinamika in statika.
Poglej Slovnica in Protipomenka
Psiholingvistika
Psiholingvistika ali psihologija jezika je smer jezikoslovja in del kognitivnih znanosti, ki proučuje povezavo med znanjem jezika in kognitivnimi procesi, vključenimi v rabo jezika, torej proučuje procese v možganih, ki nam omogočajo rabo jezika.
Poglej Slovnica in Psiholingvistika
Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesansa (it. Rinascimento) ali preporod umetnosti in književnosti, ki zaznamuje prehod iz srednjega v novi vek, je doba italijanske kulture, ki je globoko vplivala na vso Evropo.
Poglej Slovnica in Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Slovnica in Renesansa
Retoromanščina
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).
Poglej Slovnica in Retoromanščina
Rihard Brumat
Rihard Brumat (tudi Rihard Brumati in Rihard Brumatti), slovenski rimskokatoliški duhovnik, redovnik, nabožni pisatelj in zgodovinar, * 24. april 1658, Gorica, † 9. marec 1719, Trst.
Poglej Slovnica in Rihard Brumat
Roger Bacon
Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.
Poglej Slovnica in Roger Bacon
Rudolf Kolarič
Rudolf Kolarič, slovenski jezikoslovec, * 14. april 1898, Ilovci, † 7. junij 1975, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Rudolf Kolarič
Samostan Tatev
Samostan Tatev (armensko: Տաթևի վանք Tat'evi vank') je armenski apostolski samostan iz 9.
Poglej Slovnica in Samostan Tatev
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Slovnica in Sanskrt
Sedem svobodnih umetnosti
Sedem svobodnih umetnosti ali lat.
Poglej Slovnica in Sedem svobodnih umetnosti
Sekemib
Sekemib ali Sekemib-Perenmaat je Horovo ime zgodnjega staroegipčanskega faraona iz Druge dinastije, ki je vladal okoli 2720 pr.
Poglej Slovnica in Sekemib
Semantični leksikon
Semantični leksikon je slovar besed s semantičnimi razredi.
Poglej Slovnica in Semantični leksikon
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Slovnica in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam osebnosti iz Občine Trebnje
Seznam osebnosti iz občine Trebnje vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Trebnje.
Poglej Slovnica in Seznam osebnosti iz Občine Trebnje
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Slovnica in Sicilija (dežela)
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Slovnica in Sirščina
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Slovnica in Skladnja
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Slovnica in Slavistično društvo Slovenije
Slovenska mladinska književnost
Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19.
Poglej Slovnica in Slovenska mladinska književnost
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Slovnica in Slovenski literarni muzeji
Slovenski narodni preporod
Slovensko narodno prebujanje označuje postopno zavedanje lastne identitete in želja po priznanju, ki se je začelo v drugi polovici 18.
Poglej Slovnica in Slovenski narodni preporod
Slovio
Slovio je umetni sporazumevalni jezik, ki ga je ustvaril slovaško-švicarski ljubiteljski jezikoslovec Mark Hučko.
Poglej Slovnica in Slovio
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Slovnica in Slovnična oseba
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Slovnica in Slovnično število
Snježana Kordić
Snježana Kordić, hrvaška jezikoslovka, kroatistka in visokoškolska učiteljica, * 29. oktober 1964, Osijek.
Poglej Slovnica in Snježana Kordić
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Slovnica in Starorimska civilizacija
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Slovnica in Sulejman I.
Svetopisemska konkordanca
Svetopisemska konkordanca je abecedni seznami vseh besed in besednih zvez biblije z izpisom celotnih povedi in z navedbo natančnega mesta, kjer so zapisane.
Poglej Slovnica in Svetopisemska konkordanca
Tobija Gruber
Tobija Gruber (tudi Tobias), avstrijski (slovenski) jezuit, profesor, znanstvenik, izumitelj, prostozidar, * 12. september 1744, Dunaj, Avstrija, † 31. marec 1806, Praga.
Poglej Slovnica in Tobija Gruber
Tradicionalna slovenska sinhrona transkripcija
Tradicionálna slovénska sinhróna transkrípcija je pojem, ki se nanaša na prakso fonetične transkripcije.
Poglej Slovnica in Tradicionalna slovenska sinhrona transkripcija
Universitas lingvarum Litvaniæ
Universitas lingvarum Litvaniæ (litovsko Lietuvos kalbų visuma, slovensko Celota litovskih jezikov) je najstarejša ohranjena slovnica litovskega jezika, izdana na ozemlju Velike litovske kneževine.
Poglej Slovnica in Universitas lingvarum Litvaniæ
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Slovnica in Univerza
Univerza al-Karauin
Al-Karauin (arabsko 'جامعة القرويين, Jāma`at al-Qarawīīn) je univerza v Fesu, Maroko, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča visokošolska ustanova na svetu.
Poglej Slovnica in Univerza al-Karauin
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Poglej Slovnica in Univerza v Bologni
Valencijščina
valensiˈa |states.
Poglej Slovnica in Valencijščina
Valentin Konšek
Valentin Konšek (Konschegg), gimnazijski profesor, politik, tudi vodja Botaničnega vrta v Ljubljani, * 4.
Poglej Slovnica in Valentin Konšek
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Slovnica in Valentin Vodnik
Vincenc Bandelj
Vincenc Bandelj, slovenski učitelj, publicist in slovaropisec, * 8. januar 1881, Dornberk, † 7. november 1937, Gorica.
Poglej Slovnica in Vincenc Bandelj
Volapik
Volapík (tudi volapük) je umetni jezik.
Poglej Slovnica in Volapik
Volbenk Inocenc Erberg
Volbenk Inocenc Erberg jezuit iz rodbine Erberg, * 7. oktober 1694, Ljubljana, † (?) 1766?, Paragvaj??.
Poglej Slovnica in Volbenk Inocenc Erberg
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Poglej Slovnica in Vuk Stefanović Karadžić
Zenodot
Zenodot (Zenódotos), starogrški slovničar, literarni kritik, homerski učenjak in prvi knjižničar Aleksandrijske knjižnice.
Poglej Slovnica in Zenodot
Zgodovina esperanta
Esperanto je v sedemdesetih in osemdesetih letih devetnajstega stoletja razvil L.L. Zamenhof.
Poglej Slovnica in Zgodovina esperanta
Zgodovina slovenskega besedotvorja
Slovensko besedotvorje se je začelo obravnavati leta 1811, ko je začela izhajati Vodnikova slovnica.
Poglej Slovnica in Zgodovina slovenskega besedotvorja
Zimske urice proste
Prva izdaja knjige Zimske urice proste o latinsko-kranjski pismenosti, na kratko Zimske urice proste ali Proste zimske urice, je prva slovenska slovnica, napisana v latinščini.
Poglej Slovnica in Zimske urice proste
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Slovnica in 1876
Prav tako znan kot Gramatika, Slovenske slovnice, Slovnice, Slovničar, Slovničarka.