Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

1919

Index 1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

175 odnosi: Admiral, Adolf Hurwitz, Afganistan, Alfred Werner, Alojz Gašpar, Anatolija, Antanta, Arthur Roy Brown, Atlantski ocean, Avstrija, Španska gripa, İzmir, Beltinci, Benito Mussolini, Boljševiki, Bremen, Drago Leskovšek (kemik), Društvo narodov, Edmund Percival Hillary, Edward Charles Pickering, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Elizabeth Anscombe, Emiliano Zapata, Ernst Haeckel, Eva Perón, Ferry Souvan, Giulio Andreotti, Grčija, Gregorijanski koledar, Hermann Emil Fischer, J. D. Salinger, Janez Bole, Jérôme Eugène Coggia, Jožef Bagari, Johannes Rydberg, Johannes Stark, Jules Bordet, Kolonija (geografija), Kominterna, Kongres Združenih držav Amerike, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Madžarska, Martin Leo Arons, Matilde Camus, Mihael Gunzek, Moskva, Murska republika, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Narodni park, Nemčija, ..., Nobelova nagrada za fiziko, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nobelova nagrada za kemijo, Nobelova nagrada za književnost, Nobelova nagrada za mir, Odesa, Pandemija, Pariška mirovna konferenca (1919), Pariz, Parlament, Paul Deussen, Pedagogika, Peter Žiža, Peter Frederick Strawson, Porabski Slovenci, Prekmurje, Prestopno leto, Prohibicija, Prva svetovna vojna, Rimske številke, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Rosa Luxemburg, Rusija, Ruska državljanska vojna, Senat Združenih držav Amerike, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Srečko Puncer, Sreda, Transilvanija, Ukrajina, Univerza v Ljubljani, Veliki kanjon, Versailles, Versajska mirovna pogodba, William Crookes, Woldemar Voigt, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1. januar, 1. maj, 1. november, 10. april, 10. oktober, 10. september, 11. januar, 12. avgust, 13. december, 13. marec, 14. januar, 14. junij, 14. maj, 15. februar, 15. januar, 15. julij, 15. maj, 15. november, 17. april, 18. februar, 18. januar, 18. marec, 18. november, 1832, 1834, 1840, 1845, 1846, 1848, 1849, 1850, 1852, 1854, 1856, 1859, 1860, 1866, 1871, 1879, 1895, 19. avgust, 19. januar, 19. november, 1952, 1974, 1983, 1998, 2. marec, 20. julij, 2001, 2002, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 21. junij, 21. marec, 22. september, 23. februar, 23. julij, 23. november, 25. januar, 26. februar, 28. december, 28. junij, 28. oktober, 29. april, 3. februar, 3. oktober, 30. november, 31. avgust, 4. april, 5. januar, 6. februar, 6. julij, 6. junij, 6. maj, 7. april, 7. maj, 7. marec, 9. avgust, 9. januar. Razširi indeks (125 več) »

Admiral

SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in hkrati tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.

Novo!!: 1919 in Admiral · Poglej več »

Adolf Hurwitz

Adolf Hurwitz, nemški matematik, * 26. marec 1859, Hildesheim, Hannover, Nemčija, † 18. november 1919, Zürich, Švica.

Novo!!: 1919 in Adolf Hurwitz · Poglej več »

Afganistan

Islamska republika Afganistan (krajše Afganistan; perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Novo!!: 1919 in Afganistan · Poglej več »

Alfred Werner

Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.

Novo!!: 1919 in Alfred Werner · Poglej več »

Alojz Gašpar

Alojz Gašpar (madžarsko Gáspár Alajos), slovenski pisatelj, * 1848, Dolnji Senik, † 22. september 1919, Dolnji Senik.

Novo!!: 1919 in Alojz Gašpar · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: 1919 in Anatolija · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Novo!!: 1919 in Antanta · Poglej več »

Arthur Roy Brown

Arthur Roy Brown, kanadski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 23. december 1893 Carleton Place, Ontario, Kanada, † 9. marec 1944, Stouffville, Ontario, Kanada.

Novo!!: 1919 in Arthur Roy Brown · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: 1919 in Atlantski ocean · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: 1919 in Avstrija · Poglej več »

Španska gripa

Pandemija španske gripe, poznane tudi kot La Grippe Espagnole ali La Pesadilla je bila nenavadno huda in smrtonosna oblika aviarne influence, virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni od 1918 do 1919 pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu.

Novo!!: 1919 in Španska gripa · Poglej več »

İzmir

İzmir (otomansko turško: إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: Izmir, na obeh i-jih so pikice) je tretje največje mesto v Turčiji in za Istanbulom drugo največje pristanišče.

Novo!!: 1919 in İzmir · Poglej več »

Beltinci

Beltinci so naselje, središče občine Beltinci.

Novo!!: 1919 in Beltinci · Poglej več »

Benito Mussolini

Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.

Novo!!: 1919 in Benito Mussolini · Poglej več »

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili ruski socialni demokrati, ki so se povzpeli do oblasti v oktobrski revoluciji 1917.

Novo!!: 1919 in Boljševiki · Poglej več »

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Novo!!: 1919 in Bremen · Poglej več »

Drago Leskovšek (kemik)

Drago Leskovšek, slovenski inženir kemije, * 18. februar 1919, Brno - umrl 2010.

Novo!!: 1919 in Drago Leskovšek (kemik) · Poglej več »

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Novo!!: 1919 in Društvo narodov · Poglej več »

Edmund Percival Hillary

Sir Edmund Percival Hillary, novozelandski plezalec, raziskovalec, veleposlanik in filantrop, * 20. julij 1919, Auckland, Nova Zelandija (Severni otok), † 11. januar 2008, Auckland.

Novo!!: 1919 in Edmund Percival Hillary · Poglej več »

Edward Charles Pickering

Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: 1919 in Edward Charles Pickering · Poglej več »

Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Eleanor Margaret Burbidge (rojena Peachey), FRS, angleška astronomka in astrofizičarka, * 12. avgust 1919, Davenport, grofija Cheshire, Anglija.

Novo!!: 1919 in Eleanor Margaret Peachey Burbidge · Poglej več »

Elizabeth Anscombe

Gertrude Elizabeth Margaret Anscombe (/ˈænskoʊm/), britanska analitična filozofinja, *18.

Novo!!: 1919 in Elizabeth Anscombe · Poglej več »

Emiliano Zapata

Emiliano Zapata, mehiški revolucionar, * 8. avgust 1879, Anenecuilco, Morelos, Mehika, † 10. april 1919.

Novo!!: 1919 in Emiliano Zapata · Poglej več »

Ernst Haeckel

Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.

Novo!!: 1919 in Ernst Haeckel · Poglej več »

Eva Perón

María Eva Duarte de Perón (splošno znana kot Eva ali po ljubkovalni pomanjševalnici Evita), argentinska prva dama, 7. maj 1919, Los Toldos, provinca Buenos Aires, Argentina, 26. julij 1952, Buenos Aires.

Novo!!: 1919 in Eva Perón · Poglej več »

Ferry Souvan

Ferry (tudi Fery, polno ime Ferdinand) Souvan, slovenski besedilopisec, * 1. maj 1919, Volčji Potok, † 31. oktober 1974, Ljubljana Ferry Souvan je bil prvi pisec besedil za Ansambel bratov Avsenik.

Novo!!: 1919 in Ferry Souvan · Poglej več »

Giulio Andreotti

Giulio Andreotti, italijanski politik, * 14. januar 1919, Rim, † 6. maj 2013, Rim.

Novo!!: 1919 in Giulio Andreotti · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: 1919 in Grčija · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski ali Grickovski koledar, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: 1919 in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Hermann Emil Fischer

Herman Emil Fischer, nemški kemik, * 9. oktober 1852, Euskirchen, Porenje, Nemčija, † 15. julij 1919, Berlin.

Novo!!: 1919 in Hermann Emil Fischer · Poglej več »

J. D. Salinger

Jerome David Salinger (izgovorjava ˈsælɪndʒər), krajše J. D. Salinger, ameriški pisatelj, * 1. januar 1919, New York, ZDA, † 27. januar 2010, Cornish, New Hampshire, ZDA.

Novo!!: 1919 in J. D. Salinger · Poglej več »

Janez Bole

Janez Bole, slovenski glasbeni pedagog in zborovodja, * 7. marec 1919, Brezje na Gorenjskem, † 21. februar 2007, Ljubljana.

Novo!!: 1919 in Janez Bole · Poglej več »

Jérôme Eugène Coggia

Jérôme Eugène Coggia, francoski astronom, * 18. februar 1849, Ajaccio, Korzika, † 15. januar 1919.

Novo!!: 1919 in Jérôme Eugène Coggia · Poglej več »

Jožef Bagari

Jožef Bagari (madž. Bagáry József), slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, * 8. januar 1840, Murska Sobota; † 14. maj 1919, Murska Sobota.

Novo!!: 1919 in Jožef Bagari · Poglej več »

Johannes Rydberg

Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.

Novo!!: 1919 in Johannes Rydberg · Poglej več »

Johannes Stark

Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.

Novo!!: 1919 in Johannes Stark · Poglej več »

Jules Bordet

Jules Bordet (polno ime Jules Jean Baptiste Vincent Bordet), belgijski bakteriolog, * 13. junij, 1870, Soignies, Hainaut, Belgija, † 6. april, 1961, Bruselj, Belgija.

Novo!!: 1919 in Jules Bordet · Poglej več »

Kolonija (geografija)

Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.

Novo!!: 1919 in Kolonija (geografija) · Poglej več »

Kominterna

Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический Интернационал, Kommunističeskij Internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.

Novo!!: 1919 in Kominterna · Poglej več »

Kongres Združenih držav Amerike

Kongres Združenih držav Amerike Kongres Združenih držav Amerike je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške zvezne vlade.

Novo!!: 1919 in Kongres Združenih držav Amerike · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: 1919 in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: 1919 in Madžarska · Poglej več »

Martin Leo Arons

Martin Leo Arons, nemški fizik in socialist, * 15. februar 1860, Berlin, Nemčija, † 10. oktober 1919, Berlin.

Novo!!: 1919 in Martin Leo Arons · Poglej več »

Matilde Camus

Matilde Camus, španska pisateljica, * 26. september 1919, Santander, Kantabrija, Španija, † 28. april 2012, Santander.

Novo!!: 1919 in Matilde Camus · Poglej več »

Mihael Gunzek

Mihael Gunzek, slovenski klarinetist in univerzitetni učitelj, * 17. april 1919, Trbovlje, †Ervin Hartman: In memoriam prof.

Novo!!: 1919 in Mihael Gunzek · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji.

Novo!!: 1919 in Moskva · Poglej več »

Murska republika

Murska republika (madžarsko: Mura Köztársaság, Vendvidéki Köztársaság, Muravidéki Köztársaság, prekmursko: Respublika Slovenska okroglina, ali Respublika Mörska) je naziv za zatrto republiko, ki je obstajala na ozemlju Prekmurja in je temeljila na idejah enakopravnosti, demokracije in razdelitve zemlje vaščanom po vzoru oktobrske revolucije v Rusiji.

Novo!!: 1919 in Murska republika · Poglej več »

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Tretjega rajha. Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nacionalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.

Novo!!: 1919 in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »

Narodni park

Narodni park Yellowstone. Los Cardones narodni park, Argentina. Najvišji vrh Slovenije Triglav - Triglavski narodni park. Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.

Novo!!: 1919 in Narodni park · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: 1919 in Nemčija · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko v letih od 1901 do 2017.

Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »

Nobelova nagrada za kemijo

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za kemijo.

Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »

Nobelova nagrada za književnost

Seznam dobitnikov in dobitnic Nobelove nagrade za književnost.

Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za književnost · Poglej več »

Nobelova nagrada za mir

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za mir.

Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za mir · Poglej več »

Odesa

Odeški pokrajini (rožnato) v Ukrajini Odesa (ukrajinsko Одеса, rusko Одесса) je pristanišče na jugozahodu Ukrajine ob Črnem morju.

Novo!!: 1919 in Odesa · Poglej več »

Pandemija

Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, npr.

Novo!!: 1919 in Pandemija · Poglej več »

Pariška mirovna konferenca (1919)

»Veliki štirje« na pariški mirovni konferenci (od leve proti desni Lloyd George, Vittorio Emanuele Orlando, Georges Clemenceau in Woodrow Wilson) Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.

Novo!!: 1919 in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: 1919 in Pariz · Poglej več »

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Novo!!: 1919 in Parlament · Poglej več »

Paul Deussen

Paul Deussen, nemški filozof, zgodovinar in indolog, * 7. januar 1845, Oberdreis, Nemška zveza, † 6. julij 1919, Kiel, Nemško cesarstvo.

Novo!!: 1919 in Paul Deussen · Poglej več »

Pedagogika

Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.

Novo!!: 1919 in Pedagogika · Poglej več »

Peter Žiža

Peter Žiža, slovenski nevrolog, psihiater, * 15. februar 1919, Postojna, † 22. marec 1983, Ljubljana.

Novo!!: 1919 in Peter Žiža · Poglej več »

Peter Frederick Strawson

Profesor Sir Peter Frederick Strawson, angleški filozof, * 23. november 1919, London, ZK, † 13. februar 2006, London.

Novo!!: 1919 in Peter Frederick Strawson · Poglej več »

Porabski Slovenci

Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.

Novo!!: 1919 in Porabski Slovenci · Poglej več »

Prekmurje

Prekmurje Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Novo!!: 1919 in Prekmurje · Poglej več »

Prestopno leto

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore tudi 29. februar.

Novo!!: 1919 in Prestopno leto · Poglej več »

Prohibicija

Prohibícija je zakonska ureditev, ki prepoveduje trgovanje in javno uporabo alkoholnih pijač.

Novo!!: 1919 in Prohibicija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: 1919 in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Novo!!: 1919 in Rimske številke · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: 1919 in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: 1919 in Romunija · Poglej več »

Rosa Luxemburg

Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.

Novo!!: 1919 in Rosa Luxemburg · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: 1919 in Rusija · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Novo!!: 1919 in Ruska državljanska vojna · Poglej več »

Senat Združenih držav Amerike

Pečat senata Senat Združenih držav Amerike je zgornji dom dvodomnega kongresa Združenih držav Amerike.

Novo!!: 1919 in Senat Združenih držav Amerike · Poglej več »

Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.

Novo!!: 1919 in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Poglej več »

Srečko Puncer

Srečko Puncer (uradno Feliks Puncer), slovenski borec za severno mejo, * 6. maj 1895, Loka pri Zidanem Mostu, † 29. april 1919, Vovbre na Koroškem, Avstrija.

Novo!!: 1919 in Srečko Puncer · Poglej več »

Sreda

Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.

Novo!!: 1919 in Sreda · Poglej več »

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Novo!!: 1919 in Transilvanija · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Novo!!: 1919 in Ukrajina · Poglej več »

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Novo!!: 1919 in Univerza v Ljubljani · Poglej več »

Veliki kanjon

Veliki kanjon (angleško Grand Canyon) je kanjon, ki ga je ustvarila reka Kolorado na severu Arizone (ZDA).

Novo!!: 1919 in Veliki kanjon · Poglej več »

Versailles

Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.

Novo!!: 1919 in Versailles · Poglej več »

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Novo!!: 1919 in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Novo!!: 1919 in William Crookes · Poglej več »

Woldemar Voigt

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: 1919 in Woldemar Voigt · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: 1919 in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: 1919 in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1. januar

1.

Novo!!: 1919 in 1. januar · Poglej več »

1. maj

1.

Novo!!: 1919 in 1. maj · Poglej več »

1. november

1.

Novo!!: 1919 in 1. november · Poglej več »

10. april

10.

Novo!!: 1919 in 10. april · Poglej več »

10. oktober

10.

Novo!!: 1919 in 10. oktober · Poglej več »

10. september

10.

Novo!!: 1919 in 10. september · Poglej več »

11. januar

11.

Novo!!: 1919 in 11. januar · Poglej več »

12. avgust

12.

Novo!!: 1919 in 12. avgust · Poglej več »

13. december

13.

Novo!!: 1919 in 13. december · Poglej več »

13. marec

13.

Novo!!: 1919 in 13. marec · Poglej več »

14. januar

14.

Novo!!: 1919 in 14. januar · Poglej več »

14. junij

14.

Novo!!: 1919 in 14. junij · Poglej več »

14. maj

14.

Novo!!: 1919 in 14. maj · Poglej več »

15. februar

15.

Novo!!: 1919 in 15. februar · Poglej več »

15. januar

15.

Novo!!: 1919 in 15. januar · Poglej več »

15. julij

15.

Novo!!: 1919 in 15. julij · Poglej več »

15. maj

15.

Novo!!: 1919 in 15. maj · Poglej več »

15. november

15.

Novo!!: 1919 in 15. november · Poglej več »

17. april

17.

Novo!!: 1919 in 17. april · Poglej več »

18. februar

18.

Novo!!: 1919 in 18. februar · Poglej več »

18. januar

18.

Novo!!: 1919 in 18. januar · Poglej več »

18. marec

18.

Novo!!: 1919 in 18. marec · Poglej več »

18. november

18.

Novo!!: 1919 in 18. november · Poglej več »

1832

1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 1919 in 1832 · Poglej več »

1834

1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 1919 in 1834 · Poglej več »

1840

1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 1919 in 1840 · Poglej več »

1845

1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 1919 in 1845 · Poglej več »

1846

1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 1919 in 1846 · Poglej več »

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 1919 in 1848 · Poglej več »

1849

1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 1919 in 1849 · Poglej več »

1850

1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 1919 in 1850 · Poglej več »

1852

1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 1919 in 1852 · Poglej več »

1854

1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 1919 in 1854 · Poglej več »

1856

1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 1919 in 1856 · Poglej več »

1859

1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 1919 in 1859 · Poglej več »

1860

1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 1919 in 1860 · Poglej več »

1866

1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 1919 in 1866 · Poglej več »

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 1919 in 1871 · Poglej več »

1879

1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 1919 in 1879 · Poglej več »

1895

1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 1919 in 1895 · Poglej več »

19. avgust

19.

Novo!!: 1919 in 19. avgust · Poglej več »

19. januar

19.

Novo!!: 1919 in 19. januar · Poglej več »

19. november

19.

Novo!!: 1919 in 19. november · Poglej več »

1952

1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 1919 in 1952 · Poglej več »

1974

1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 1919 in 1974 · Poglej več »

1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 1919 in 1983 · Poglej več »

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 1919 in 1998 · Poglej več »

2. marec

2.

Novo!!: 1919 in 2. marec · Poglej več »

20. julij

20.

Novo!!: 1919 in 20. julij · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 1919 in 2001 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 1919 in 2002 · Poglej več »

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 1919 in 2005 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: 1919 in 2006 · Poglej več »

2007

2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.

Novo!!: 1919 in 2007 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: 1919 in 2008 · Poglej več »

2009

2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.

Novo!!: 1919 in 2009 · Poglej več »

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 1919 in 2010 · Poglej več »

2012

2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 1919 in 2012 · Poglej več »

2013

2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 1919 in 2013 · Poglej več »

21. junij

21.

Novo!!: 1919 in 21. junij · Poglej več »

21. marec

21.

Novo!!: 1919 in 21. marec · Poglej več »

22. september

22.

Novo!!: 1919 in 22. september · Poglej več »

23. februar

23.

Novo!!: 1919 in 23. februar · Poglej več »

23. julij

23.

Novo!!: 1919 in 23. julij · Poglej več »

23. november

23.

Novo!!: 1919 in 23. november · Poglej več »

25. januar

25.

Novo!!: 1919 in 25. januar · Poglej več »

26. februar

26.

Novo!!: 1919 in 26. februar · Poglej več »

28. december

28.

Novo!!: 1919 in 28. december · Poglej več »

28. junij

28.

Novo!!: 1919 in 28. junij · Poglej več »

28. oktober

28.

Novo!!: 1919 in 28. oktober · Poglej več »

29. april

29.

Novo!!: 1919 in 29. april · Poglej več »

3. februar

3.

Novo!!: 1919 in 3. februar · Poglej več »

3. oktober

3.

Novo!!: 1919 in 3. oktober · Poglej več »

30. november

30.

Novo!!: 1919 in 30. november · Poglej več »

31. avgust

31.

Novo!!: 1919 in 31. avgust · Poglej več »

4. april

4.

Novo!!: 1919 in 4. april · Poglej več »

5. januar

5.

Novo!!: 1919 in 5. januar · Poglej več »

6. februar

6.

Novo!!: 1919 in 6. februar · Poglej več »

6. julij

6.

Novo!!: 1919 in 6. julij · Poglej več »

6. junij

6.

Novo!!: 1919 in 6. junij · Poglej več »

6. maj

6.

Novo!!: 1919 in 6. maj · Poglej več »

7. april

7.

Novo!!: 1919 in 7. april · Poglej več »

7. maj

7.

Novo!!: 1919 in 7. maj · Poglej več »

7. marec

7.

Novo!!: 1919 in 7. marec · Poglej več »

9. avgust

9.

Novo!!: 1919 in 9. avgust · Poglej več »

9. januar

9.

Novo!!: 1919 in 9. januar · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »