Hitreje kot brskalnik!
98 odnosi: Adam Ivanoci, Adolf Hitler, Štefan I. Ogrski, Štefan Pauli, Števan Kühar, Župnijska cerkev, Črnec (Ledava), Banffy, Barok, Beletinec, Beltinška banda, Beltinci, Bogojina, Bratonci, Cerkev (zgradba), Cerkev sv. Ladislava, Beltinci, Cerkvena ladja, Dani Kavaš, Dejan Nemec, Dobrovnik, Dokležovje, Dolga vas, Dolinsko, Državni udar, Druga svetovna vojna, Dvorec Beltinci, Evangeličanska Cerkev, Gančani, Grobnica, Grof, Holokavst, Hotiza, Ižakovci, Ivan Škafar, Ivan Baša, Jožef Baša Miroslav, Jožef Marko Dravec, Jožef Pustaj, Judovstvo, Kapela, Katolištvo, Kmetijstvo, Koncentracijsko taborišče Auschwitz, Kruci, Ladislav I. Ogrski, Ledava, Legenda, Lendava, Lipa, Lipa, Beltinci, ..., Lipovci, Madžari, Madžarska, Marija Zichy, Max von Ferstel, Melinci, Mihael Kregar, Miklós Horthy, Milan Kreslin, Murska Sobota, Naselje, Občina Beltinci, Obrambni stolp, Obrambni zid, Obrt, Odranci, Orlek, Ortodoksni Judje, Park, Pešta, Peter Kolar, Peter Kregar, Polana, Murska Sobota, Poljaki, Pomurje, Potok, Prekmurje, Prekmursko narečje, Prva svetovna vojna, Rabin, Renkovci, Seznam osebnosti iz Občine Beltinci, Sinagoga, Skodla, Slovenija, Statistični urad Republike Slovenije, Stolp, Tadej Apatič, Tadeja Ternar, Teodora Zichy, Trg, Turki, Turnišče, Vilko Novak, Vinko Škafar, Vlado Kreslin, Združene države Amerike, 1868. Razširi indeks (48 več) »
Adam Ivanoci
Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Adam Ivanoci · Poglej več »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Beltinci in Adolf Hitler · Poglej več »
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Novo!!: Beltinci in Štefan I. Ogrski · Poglej več »
Štefan Pauli
Štefan Pauli ali Števan Pavel (madžarsko Pauli István ali Pável István), slovenski rimskokatoliški župnik, * 13. julij 1760, Beltinci, † 29. januar 1829, Sombotel Njegova starša sta bila Marko (Pavel) Pauli in Katarina Grek.
Novo!!: Beltinci in Štefan Pauli · Poglej več »
Števan Kühar
Števan Kühar je lahko.
Novo!!: Beltinci in Števan Kühar · Poglej več »
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Novo!!: Beltinci in Župnijska cerkev · Poglej več »
Črnec (Ledava)
Čŕnec je desni pritok Ledave v ravnini Dolinsko južno od Murske Sobote in Lendave/Lendva v Prekmurju.
Novo!!: Beltinci in Črnec (Ledava) · Poglej več »
Banffy
Banffy (madž. alsólendvai Bánffy), znana tudi pod imenom dolnjelendavski Banffyji oz.
Novo!!: Beltinci in Banffy · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Beltinci in Barok · Poglej več »
Beletinec
Beletinec je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Sveti Ilija Varaždinske županije.
Novo!!: Beltinci in Beletinec · Poglej več »
Beltinška banda
Beltinška banda je slovenska etno-folk glasbena zasedba iz Prekmurja.
Novo!!: Beltinci in Beltinška banda · Poglej več »
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Novo!!: Beltinci in Beltinci · Poglej več »
Bogojina
Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.
Novo!!: Beltinci in Bogojina · Poglej več »
Bratonci
Bratonci so naselje v Občini Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Bratonci · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Beltinci in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Cerkev sv. Ladislava, Beltinci
Cerkev stoji v kraju Beltinci, župniji Beltinci in istoimenski občini.
Novo!!: Beltinci in Cerkev sv. Ladislava, Beltinci · Poglej več »
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Novo!!: Beltinci in Cerkvena ladja · Poglej več »
Dani Kavaš
Daniel - Dani Kavaš, slovenski kantavtor, kitarist, pesnik, stripar in slikar, * 27. julij 1979, Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Dani Kavaš · Poglej več »
Dejan Nemec
Dejan Nemec, slovenski nogometaš, * 1. marec 1977, Murska Sobota.
Novo!!: Beltinci in Dejan Nemec · Poglej več »
Dobrovnik
Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku.
Novo!!: Beltinci in Dobrovnik · Poglej več »
Dokležovje
Dokležovje je vas v Občini Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Dokležovje · Poglej več »
Dolga vas
Dolga vas je lahko.
Novo!!: Beltinci in Dolga vas · Poglej več »
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Novo!!: Beltinci in Dolinsko · Poglej več »
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Novo!!: Beltinci in Državni udar · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Beltinci in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dvorec Beltinci
Dvorec Beltinci ali grad Beltinci stoji v naselju Beltinci v Občini Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Dvorec Beltinci · Poglej več »
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Novo!!: Beltinci in Evangeličanska Cerkev · Poglej več »
Gančani
Gančani so naselje v Občini Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Gančani · Poglej več »
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice. Največje grobnice so v Afriki. To so piramide, ki so jih dali postavili faraoni, vladarji starodavnega Egipta, za svoje grobnice. Znane so tudi grobnice faraonov v Dolini kraljev, npr. grobnica faraona Tutankamona.
Novo!!: Beltinci in Grobnica · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Beltinci in Grof · Poglej več »
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Beltinci in Holokavst · Poglej več »
Hotiza
Hotiza (madžarsko Murarév) je vas v Občini Lendava, na pomurski ravnici ob slovensko-hrvaški meji.
Novo!!: Beltinci in Hotiza · Poglej več »
Ižakovci
Ižakovci so naselje v Občini Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Ižakovci · Poglej več »
Ivan Škafar
Ivan Škafar, slovenski katoliški duhovnik, zgodovinar, literarni zgodovinar.
Novo!!: Beltinci in Ivan Škafar · Poglej več »
Ivan Baša
Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj, * 11. april 1875, Beltinci, † 13. februar 1931, Bogojina.
Novo!!: Beltinci in Ivan Baša · Poglej več »
Jožef Baša Miroslav
Jožef Baša-Miroslav (madžarsko Bassa József) slovenski pesnik in novinar na Madžarskem, * 28. april 1894, Beltinci, † 25. januar 1916, Sombotel.
Novo!!: Beltinci in Jožef Baša Miroslav · Poglej več »
Jožef Marko Dravec
Jožef Marko Dravec slovenski rimokatoliški duhovnik, teolog in pisec na Ogrskem.
Novo!!: Beltinci in Jožef Marko Dravec · Poglej več »
Jožef Pustaj
Pustajev nagrobni spomenik na beltinskem pokopališču. Jožef Pustaj (resnično ime je Jožef Pozderec, madžarsko Pusztai József), slovenski pisatelj, pesnik, novinar, učitelj in kantor na Madžarskem.
Novo!!: Beltinci in Jožef Pustaj · Poglej več »
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Novo!!: Beltinci in Judovstvo · Poglej več »
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Novo!!: Beltinci in Kapela · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Beltinci in Katolištvo · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Beltinci in Kmetijstvo · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Beltinci in Koncentracijsko taborišče Auschwitz · Poglej več »
Kruci
Napad krucev Kruci (lat. kruciati, nem. kuruzen) so se imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji.
Novo!!: Beltinci in Kruci · Poglej več »
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Novo!!: Beltinci in Ladislav I. Ogrski · Poglej več »
Ledava
Lédava je reka v severovzhodni Sloveniji in sosednji Avstriji, levi pritok Mure.
Novo!!: Beltinci in Ledava · Poglej več »
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Novo!!: Beltinci in Legenda · Poglej več »
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Novo!!: Beltinci in Lendava · Poglej več »
Lipa
Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.
Novo!!: Beltinci in Lipa · Poglej več »
Lipa, Beltinci
Lipa je vas v Občini Beltinci v Prekmurju, ki je bila prvič omenjena leta 1322.
Novo!!: Beltinci in Lipa, Beltinci · Poglej več »
Lipovci
Lipovci so naselje v Občini Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Lipovci · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Beltinci in Madžari · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Beltinci in Madžarska · Poglej več »
Marija Zichy
Marija Zichy, tudi Micka Zičijeva ali kar Marija, (rojena kot Marija Ifigenija Anastazija Frančiška pl. Zichy) je bila članica ogrske plemiške družine Zičijevih, ki spada k najbolj vplivnim grofovskim rodbinam v cesarstvu. Bila je močna zlasti v novem veku, kadar je dala več uglednih politikov, umetnikov, umnih gospodarjev in cerkvenih dostojanstvenikov. Rodovina živi še danes razdeljena v več vej, med njimi so tudi potomci Anastazije (Aste), medtem ko Teodora in Marija nista bili poročeni. Njihova sestra Frida je sicer bila poročena, vendar ni podatkov niti o njej niti o njenih morebitnih potomcih. Njihovi starši so bili Avgust pl. Ziči in Hedvika Ziči pl. Wimpfen.
Novo!!: Beltinci in Marija Zichy · Poglej več »
Max von Ferstel
Max von Ferstel, tudi Max Freiherr von Ferstel ali samo Ferstel, je bil avstrijski arhitekt in vseučiliščni akademik.
Novo!!: Beltinci in Max von Ferstel · Poglej več »
Melinci
Melinci so naselje v Občini Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Melinci · Poglej več »
Mihael Kregar
Mihael pl.
Novo!!: Beltinci in Mihael Kregar · Poglej več »
Miklós Horthy
Miklós Horthy de Nagybánya, avstro-ogrski kontraadmiral in regent Madžarske, * 18. junij 1868, Kenderes, Avstro-Ogrska, † 9. februar 1957, Estoril, Portugalska.
Novo!!: Beltinci in Miklós Horthy · Poglej več »
Milan Kreslin
Milan Kreslin, slovenski računovodja in glasbenik, * 1. februar 1928, Prelog, Hrvaška.
Novo!!: Beltinci in Milan Kreslin · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Beltinci in Murska Sobota · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Beltinci in Naselje · Poglej več »
Občina Beltinci
Občina Beltinci je ena od slovenskih občin, ki leži ob levem bregu reke Mure na ravninskem delu Prekmurja.
Novo!!: Beltinci in Občina Beltinci · Poglej več »
Obrambni stolp
Okrogli obrambni stolp Utrjen stolp (tudi obrambni stolp ali grajski stolp ali samo stolp) je ena od obrambnih struktur, ki se je uporabljala v utrdbah, kot so gradovi, skupaj z obzidjem.
Novo!!: Beltinci in Obrambni stolp · Poglej več »
Obrambni zid
Obrambni zid, oblika fortifikacije, značilna za srednji vek.
Novo!!: Beltinci in Obrambni zid · Poglej več »
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Novo!!: Beltinci in Obrt · Poglej več »
Odranci
Odranci (madžarsko Adorjánfalva) so gručasto naselje, največje na Dolinskem in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Beltinci in Odranci · Poglej več »
Orlek
Orlek je naselje v Občini Sežana, ter tudi del krajevne skupnosti (KS) Sežana.
Novo!!: Beltinci in Orlek · Poglej več »
Ortodoksni Judje
Ortodoksna (grško orthós, „pravi“, dóxa, „nauk“) oblika judovstva je ena izmed treh glavnih oblik skupin judovske veroizpovedi.
Novo!!: Beltinci in Ortodoksni Judje · Poglej več »
Park
Párk je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih naravnih oz.
Novo!!: Beltinci in Park · Poglej več »
Pešta
Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.
Novo!!: Beltinci in Pešta · Poglej več »
Peter Kolar
Peter Kolar (madž. Kollár Péter), slovensko- madžarski katoliški duhovnik in pisatelj, * 18. junij 1855, Ratkovci, † 31. december 1908, Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Peter Kolar · Poglej več »
Peter Kregar
Peter pl.
Novo!!: Beltinci in Peter Kregar · Poglej več »
Polana, Murska Sobota
Polana (madžarsko Vaspolony, nekoč Poljana) je naselje v Občini Murska Sobota.
Novo!!: Beltinci in Polana, Murska Sobota · Poglej več »
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Novo!!: Beltinci in Poljaki · Poglej več »
Pomurje
Pomurje (prekmursko Pomürje) je pokrajina na severovzhodu Slovenije ob reki Muri.
Novo!!: Beltinci in Pomurje · Poglej več »
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Novo!!: Beltinci in Potok · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Beltinci in Prekmurje · Poglej več »
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Novo!!: Beltinci in Prekmursko narečje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Beltinci in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rabin
Pogovor Rabinov Rabin (v klasični hebrejščini רִבִּי ribbi; v moderni hebrejščini רַבִּי rabbi) je človek z visoko avtoriteto v judovstvu.
Novo!!: Beltinci in Rabin · Poglej več »
Renkovci
Renkovci (madžarsko Lendvaerdő) so naselje v občini Turnišče.
Novo!!: Beltinci in Renkovci · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Beltinci
Seznam osebnosti iz Občine Beltinci vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Novo!!: Beltinci in Seznam osebnosti iz Občine Beltinci · Poglej več »
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Novo!!: Beltinci in Sinagoga · Poglej več »
Skodla
Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.
Novo!!: Beltinci in Skodla · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Beltinci in Slovenija · Poglej več »
Statistični urad Republike Slovenije
Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je slovenska vladna služba za izvajanje državne statistike.
Novo!!: Beltinci in Statistični urad Republike Slovenije · Poglej več »
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Novo!!: Beltinci in Stolp · Poglej več »
Tadej Apatič
Tadej Apatič, slovenski nogometaš, * 7. julij 1987, Murska Sobota.
Novo!!: Beltinci in Tadej Apatič · Poglej več »
Tadeja Ternar
Tadeja Ternar, slovenski fotomodel in podjetnica, * 8. julij 1987, Murska Sobota Leta 2007 je osvojila naslov Miss Slovenije, ki ga je imela dve leti, saj Zdravko Geržina naslednje leto ni organiziral novega izbora.
Novo!!: Beltinci in Tadeja Ternar · Poglej več »
Teodora Zichy
Teodora Zichy (Zichy Teodóra /izg: Ziči Teodora/; Božidara Ziči, Božidara Zičijeva a med ljudstvom znana kot Fodora), madžarska rimskokatoliška plemkinja, mistikinja, teologinja, prostovoljka ter dobrodelnica; * 12. januar 1886, Beltinci (Avstro-Ogrska, danes Slovenija), † 3. april 1915, Zdravilišče Wienerwald, Feichtenbach, blizu Dunaja (Avstro-Ogrska, danes Avstrija).
Novo!!: Beltinci in Teodora Zichy · Poglej več »
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Novo!!: Beltinci in Trg · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Beltinci in Turki · Poglej več »
Turnišče
Turnišče je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Novo!!: Beltinci in Turnišče · Poglej več »
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Novo!!: Beltinci in Vilko Novak · Poglej več »
Vinko Škafar
Vinko Avguštin Škafar, slovenski kapucinski menih, katoliški duhovnik, teolog in publicist.
Novo!!: Beltinci in Vinko Škafar · Poglej več »
Vlado Kreslin
Vlado Kreslin, slovenski kantavtor in folk rock glasbenik, * 29. november 1953, Beltinci.
Novo!!: Beltinci in Vlado Kreslin · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Beltinci in Združene države Amerike · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Beltinci in 1868 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Belatinc, Belotinci, Böltinci.
