Kazalo
131 odnosi: A, Anton Števanec, Anton Trstenjak (zgodovinar), Avgust Pavel, Avstrija, Šomodski Slovenci, Štajerska, Štefan Küzmič, Števanovci, Baltoslovanski jeziki, Beltinci, Božidar Borko, Božidar Raič, Branko Pintarič, Cankova, Dan, Dolinsko narečje, Druga svetovna vojna, Dvoglasnik, E, Előd Dudás, Feri Lainšček, Fižol, Fonetika, Franc Šebjanič, Franc Kuzmič, Franci Just, Goričko, Goričko narečje, Gornji Senik, Grah, Irena Novak - Popov, Jageršek, Janoš Kühar, Jernej Kopitar, Jožef Sakovič, Južnoslovanski jeziki, Karel Krajcar, Kranjska, L, Lažni prijatelji, László Göncz, Ledava, Lendava, Ljubljana, Madžarščina, Madžari, Madžarska, Mali katechismus, Marc Leland Greenberg, ... Razširi indeks (81 več) »
- Kulturna dediščina Republike Slovenije
- Prekmurščina
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Prekmursko narečje in A
Anton Števanec
Anton Števanec (ponekod Štefanec, madžarsko Stevanecz Antal, Stevanécz Antal, Steffanecz Antal), slovenski nabožni pisatelj, učitelj, kantor in vaški notar, * 29. december 1861, Vanča ves, † 12. april 1921, Zalaháshágy.
Poglej Prekmursko narečje in Anton Števanec
Anton Trstenjak (zgodovinar)
Anton Trstenjak, slovenski gledališki zgodovinar in organizator, etnograf, pisatelj, * 10. maj 1853, Krčevina, † 17. december 1917, Ljubljana.
Poglej Prekmursko narečje in Anton Trstenjak (zgodovinar)
Avgust Pavel
Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.
Poglej Prekmursko narečje in Avgust Pavel
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Prekmursko narečje in Avstrija
Šomodski Slovenci
Anton Trstenjak: Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem (1905). Šomodski Slovenci so Slovenci na Madžarskem, ki so se v drugi polovici 16. stoletja, pred prihodom na območje današnje Republike Slovenije naselili v krajini Dunántúl in govorijo prekmurščino.
Poglej Prekmursko narečje in Šomodski Slovenci
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Prekmursko narečje in Štajerska
Štefan Küzmič
''Nouvi zákon'' (1771) Štefan Küzmič (tudi Števan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.
Poglej Prekmursko narečje in Štefan Küzmič
Števanovci
Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva, nemško Stephansdorf, nekoč prekmursko Štivanovica) so naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Poglej Prekmursko narečje in Števanovci
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Prekmursko narečje in Baltoslovanski jeziki
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Poglej Prekmursko narečje in Beltinci
Božidar Borko
Božidar (Matija) Borko, slovenski novinar, publicist, prevajalec in urednik, * 2. februar 1896, Gomila pri Kogu, † 12. december 1980, Ljubljana.
Poglej Prekmursko narečje in Božidar Borko
Božidar Raič
Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.
Poglej Prekmursko narečje in Božidar Raič
Branko Pintarič
Branko Pintarič, slovenski gledališki ustvarjalec, amaterski igralec in pisatelj, * 30.
Poglej Prekmursko narečje in Branko Pintarič
Cankova
Cankova (madžarsko Vashidegkút, nemško Kaltenbrunn) je osrednje naselje Občine Cankova.
Poglej Prekmursko narečje in Cankova
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Prekmursko narečje in Dan
Dolinsko narečje
Dolinsko narečje je poleg goričkega in ravenskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na južnem delu Prekmurja v okolici Turnišča, Črenšovcev, Beltincev in Hotize.
Poglej Prekmursko narečje in Dolinsko narečje
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Prekmursko narečje in Druga svetovna vojna
Dvoglasnik
Dvóglásnik ali diftóng je samoglasniški glasnik (fonem) z drsnim izgovorom med dvema izgovornima točkama, od katerih je ena lahko težiščna, na primer au v nemščini ali ie in ei v dolenjščini, ei in ou v prekmurščini.
Poglej Prekmursko narečje in Dvoglasnik
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej Prekmursko narečje in E
Előd Dudás
Előd Dudás, madžarski jezikoslovec, slavist, slovenist, kroatist, prevajalec.
Poglej Prekmursko narečje in Előd Dudás
Feri Lainšček
Franc (Feri) Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik, * 5. oktober 1959, Dolenci, Slovenija.
Poglej Prekmursko narečje in Feri Lainšček
Fižol
Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.
Poglej Prekmursko narečje in Fižol
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Prekmursko narečje in Fonetika
Franc Šebjanič
Franc Šebjanič, slovenski novinar, politik, kulturni delavec, zgodovinar, * 30. november 1920, Murska Sobota, † 26. oktober 1984, Murska Sobota Njegov oče je bil krojač Franc st., mati pa Marija (roj. Čahuk).
Poglej Prekmursko narečje in Franc Šebjanič
Franc Kuzmič
Franc Kuzmič ali Küzmič, slovenski bibliotekar, muzejski svetovalec, pedagog, pastor Binkoštne Cerkve, * 3. november 1952, Murska Sobota; † 6. april 2018, Betlehem.
Poglej Prekmursko narečje in Franc Kuzmič
Franci Just
Franci Just, slovenski publicist, urednik in literarni zgodovinar, * 6. januar 1959, Podgrad pri Gornji Radgoni.
Poglej Prekmursko narečje in Franci Just
Goričko
Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.
Poglej Prekmursko narečje in Goričko
Goričko narečje
Goríčko naréčje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še porabsko narečje).
Poglej Prekmursko narečje in Goričko narečje
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Prekmursko narečje in Gornji Senik
Grah
''Pisum sativum'' Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva.
Poglej Prekmursko narečje in Grah
Irena Novak - Popov
Irena Novak Popov, literarna zgodovinarka, * 27. januar 1952, Novo mesto.
Poglej Prekmursko narečje in Irena Novak - Popov
Jageršek
Jageršek (madžarsko Zalaegerszeg) je mesto s približno 62.000 prebivalci na zahodu Madžarske in upravno središče županije Zala.
Poglej Prekmursko narečje in Jageršek
Janoš Kühar
Janoš Kühar, slovenski duhovnik, nabožni pisatelj, fotograf in buditelj slovenske manjšine na Madžarskem, * 24. maj 1901, Gradišče, Tišina, † 6. september 1987, Gornji Senik, brat politika Štefana Küharja.
Poglej Prekmursko narečje in Janoš Kühar
Jernej Kopitar
link.
Poglej Prekmursko narečje in Jernej Kopitar
Jožef Sakovič
Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.
Poglej Prekmursko narečje in Jožef Sakovič
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Prekmursko narečje in Južnoslovanski jeziki
Karel Krajcar
Karel Krajcar (madžarsko Krajczár Károly), slovenski učitelj in zbiralec ljudskih pravljic in ljudskih pesmi, * 2. september 1936, Števanovci; † 18. april 2018, Števanovci.
Poglej Prekmursko narečje in Karel Krajcar
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Prekmursko narečje in Kranjska
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Prekmursko narečje in L
Lažni prijatelji
Semasiološki zemljevid za slovanski koren prosto, iz http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist False Friends of the Slavist Lážni prijátelji se v jezikoslovju imenujejo podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene.
Poglej Prekmursko narečje in Lažni prijatelji
László Göncz
László Göncz, madžarski zgodovinar, raziskovalec, pisatelj in politik v Sloveniji, * 13. april 1960, Murska Sobota.
Poglej Prekmursko narečje in László Göncz
Ledava
Lédava je reka v severovzhodni Sloveniji in sosednji Avstriji, levi pritok Mure.
Poglej Prekmursko narečje in Ledava
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Poglej Prekmursko narečje in Lendava
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Prekmursko narečje in Ljubljana
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Prekmursko narečje in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Prekmursko narečje in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Prekmursko narečje in Madžarska
Mali katechismus
Mali katechismus je prva tiskana prekmurska knjiga.
Poglej Prekmursko narečje in Mali katechismus
Marc Leland Greenberg
Marc Leland Greenberg, ameriški jezikoslovec, univerzitetni profesor dialektolog in urednik, * 9. november 1961, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Prekmursko narečje in Marc Leland Greenberg
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Prekmursko narečje in Maribor
Marija Kozar Mukič
Marija Kozar Mukič, slovenska pisateljica in etnologinja, * 8. marec 1952, Budimpešta.
Poglej Prekmursko narečje in Marija Kozar Mukič
Marko Jesenšek
Marko Jesenšek slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor, * 14.
Poglej Prekmursko narečje in Marko Jesenšek
Martjanci
Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.
Poglej Prekmursko narečje in Martjanci
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Prekmursko narečje in Mikloš Küzmič
Milan Vincetič
Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj, * 11. oktober 1957, Murska Sobota, † 2. oktober 2017, Stanjevci.
Poglej Prekmursko narečje in Milan Vincetič
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Prekmursko narečje in Monošter
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Prekmursko narečje in Most
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Prekmursko narečje in Mura
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Prekmursko narečje in Murska Sobota
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Prekmursko narečje in Naglas
Nagyatád
Nagyatád je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagyatádi Šomodske županije.
Poglej Prekmursko narečje in Nagyatád
Narečna književnost
Narečna književnost je avtorsko leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov.
Poglej Prekmursko narečje in Narečna književnost
Noršinci, Moravske Toplice
Noršinci (madžarsko Újtölgyes) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Prekmursko narečje in Noršinci, Moravske Toplice
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Prekmursko narečje in Ogrska
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Prekmursko narečje in Panonija (rimska provinca)
Panonska narečna skupina
Panonska narečna skupina ima štiri narečja: prekmursko, prleško, haloško in slovenskogoriško.
Poglej Prekmursko narečje in Panonska narečna skupina
Petanjci
Petanjci je naselje v Občini Tišina.
Poglej Prekmursko narečje in Petanjci
Polglasnik
Polglasnik je samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke.
Poglej Prekmursko narečje in Polglasnik
Pomurski muzej Murska Sobota
Pokrajinski muzej v Murskosoboškem gradu Pomurski muzej Murska Sobota je eden izmed pokrajinskih muzejev v Sloveniji.
Poglej Prekmursko narečje in Pomurski muzej Murska Sobota
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Poglej Prekmursko narečje in Porabski Slovenci
Porabsko narečje
Porabsko narečje (tudi porabščina ali porabska slovenščina) je najsevernejšo narečje prekmurščine, ki ga govorijo na Madžarskem v Slovenskem Porabju.
Poglej Prekmursko narečje in Porabsko narečje
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Prekmursko narečje in Prekmurci
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Prekmursko narečje in Prekmurje
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Prekmursko narečje in Prekmurski knjižni jezik
Puconci
Puconci (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Prekmursko narečje in Puconci
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Prekmursko narečje in Raba
Rakičan
Rakičan (madžarsko Battyánfalva) je naselje v Občini Murska Sobota.
Poglej Prekmursko narečje in Rakičan
Ravensko narečje
Ravensko narečje je poleg goričkega in dolinskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na srednjem, ravninskem delu Prekmurja, v okolici Cankove, Tišene, Bakovcev, Puconcev, Tešanovcev, Rakičana, Moravskih Toplic in Bogojine.
Poglej Prekmursko narečje in Ravensko narečje
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Prekmursko narečje in Reformacija
Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1953)
Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev med 1875 in 1953.
Poglej Prekmursko narečje in Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1953)
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951)
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov med 1715 in 1944.
Poglej Prekmursko narečje in Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951)
Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Seznam prekmurskih katoliških tiskov med 1780 in 1951.
Poglej Prekmursko narečje in Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov med 1820 in 1943.
Poglej Prekmursko narečje in Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Seznam prekmurskih rokopisov
Porabje). prekmurska pesmarica. Mihálja Gaberja (1825, Serdica pri Rogašovcih). Jurija Mariča. Seznam prekmurskih rokopisov.
Poglej Prekmursko narečje in Seznam prekmurskih rokopisov
Seznam prekmurskih tiskov
Seznami o prekmurskih tiskanih knjigah med 1715 in 1951.
Poglej Prekmursko narečje in Seznam prekmurskih tiskov
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.
Poglej Prekmursko narečje in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Prekmursko narečje in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Prekmursko narečje in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Prekmursko narečje in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Prekmursko narečje in Slovenija
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Prekmursko narečje in Slovenska književnost
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Prekmursko narečje in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Prekmursko narečje in Slovenska narečja
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Prekmursko narečje in Slovensko Porabje
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Prekmursko narečje in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Prekmursko narečje in Sombotel
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Prekmursko narečje in Srednji vek
Stalinizem
Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
Poglej Prekmursko narečje in Stalinizem
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Prekmursko narečje in Stavek
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Poglej Prekmursko narečje in Svet
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Prekmursko narečje in Sveta Ciril in Metod
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Prekmursko narečje in Sveto pismo
Tarany
Tarany je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagyatádi Šomodske županije.
Poglej Prekmursko narečje in Tarany
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Prekmursko narečje in U
Vendsko vprašanje
Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.
Poglej Prekmursko narečje in Vendsko vprašanje
Vlado Kreslin
Vlado Kreslin, slovenski kantavtor in folk rock glasbenik, * 29. november 1953, Beltinci.
Poglej Prekmursko narečje in Vlado Kreslin
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Prekmursko narečje in Volk
Zinka Zorko
Zinka (Terezija) Zorko, roj.
Poglej Prekmursko narečje in Zinka Zorko
17. julij
17.
Poglej Prekmursko narečje in 17. julij
18. september
18.
Poglej Prekmursko narečje in 18. september
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Prekmursko narečje in 18. stoletje
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Prekmursko narečje in 1907
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Prekmursko narečje in 1935
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prekmursko narečje in 1942
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prekmursko narečje in 1976
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Prekmursko narečje in 1991
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Prekmursko narečje in 1995
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Prekmursko narečje in 1996
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Prekmursko narečje in 1997
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Prekmursko narečje in 2000
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Prekmursko narečje in 2001
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Prekmursko narečje in 2003
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prekmursko narečje in 2004
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Prekmursko narečje in 2005
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Prekmursko narečje in 2008
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Poglej Prekmursko narečje in 2009
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Prekmursko narečje in 2013
3. maj
3.
Poglej Prekmursko narečje in 3. maj
31. julij
31.
Poglej Prekmursko narečje in 31. julij
890
890 (DCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prekmursko narečje in 890
Glej tudi
Kulturna dediščina Republike Slovenije
Prekmurščina
Prav tako znan kot Mörčarski jezik, Mörčarščina, Panonska slovenščina, Panonski slovenski jezik, Prekmurska slovenščina, Prekmürski jezik, Prekmurski slovenski jezik, Prekmurskoslovenski jezik, Prekmurskoslovenščina, Prekmürščina, Prekmörski jezik, Prekmörščina, Prekmürska rejč, Slovenski jezik med Muro in Rabo, Slovenski jezik med Mörov i Rábov, Slovenski jezik med Mürov i Rábov, Slovenščina med Muro in Rabo, Vzhodnoslovenski jezik, Vzhodnoslovenščina.