Kazalo
50 odnosi: Avstrija, Šokaščina, Železna županija, Balkan, Baltoslovanski jeziki, Banatska bolgarščina, Bosanščina, Bunjevščina, Egejska Makedonija, Gradiščanščina, Gradiščanska, Hrvaščina, Hrvati, Indoevropski jeziki, Italija, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kajkavščina, Liturgija, Madžarščina, Madžarska, Makedonščina, Moldavija, Moliščina, Molize, Narečje, Nemščina, Porabski Slovenci, Prekmurje, Prekmursko narečje, Rezija, Rezijansko narečje, Rimskokatoliška cerkev, Romunščina, Romunija, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovensko Porabje, Solun, Srbščina, Srbi, Srbija, Stara cerkvena slovanščina, Torlaščina, Transilvanija, Ukrajina, Vojvodina, Srbija, Vzhodna Evropa, Vzhodna pravoslavna cerkev, Vzhodnoslovanski jeziki, Zahodnoslovanski jeziki.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Avstrija
Šokaščina
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Šokaščina
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Železna županija
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Balkan
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Baltoslovanski jeziki
Banatska bolgarščina
''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Banatska bolgarščina
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Bosanščina
Bunjevščina
Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Bunjevščina
Egejska Makedonija
Egejska Makedonija je izraz, ki opisuje regijo, ki je od leta 1913 na severu Grčije.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Egejska Makedonija
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Gradiščanščina
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Gradiščanska
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Hrvaščina
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Hrvati
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Indoevropski jeziki
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Italija
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Kajkavščina
Liturgija
Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Liturgija
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Madžarska
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Makedonščina
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Moldavija
Moliščina
Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo Moliški Hrvati v regiji Molize v Srednji Italiji.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Moliščina
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Molize
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Narečje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Nemščina
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Porabski Slovenci
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Prekmursko narečje
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Rezija
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Rezijansko narečje
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Rimskokatoliška cerkev
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Romunščina
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Romunija
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Slovenščina
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Slovensko Porabje
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Solun
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Srbščina
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Srbija
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Stara cerkvena slovanščina
Torlaščina
Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Torlaščina
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Transilvanija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Ukrajina
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Vojvodina, Srbija
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Vzhodna Evropa
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Vzhodna pravoslavna cerkev
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Vzhodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Zahodnoslovanski jeziki