Kazalo
33 odnosi: Češka, Baltoslovanski jeziki, Belorusija, Cirilica, Dvojina, Izumrli jezik, Južnoslovanski jeziki, Kašubščina, Laščina (slovanski jezik), Latinica, Lehitski jeziki, Litva, Lužiščina, Moravščina, Naglas, Nemčija, Nemška demokratična republika, Palatalizacija, Polabščina, Poljščina, Poljska, Pomorjanščina, Ruščina, Sklon, Slovaščina, Slovaška, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovinščina, Srednja Evropa, Ukrajina, Vzhodnoslovanski jeziki, Zvalnik.
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Češka
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Baltoslovanski jeziki
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Belorusija
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Cirilica
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Dvojina
Izumrli jezik
Izumŕli jêzik je jezik, ki nikomur ni več materni jezik, je pa to bil.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Izumrli jezik
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Južnoslovanski jeziki
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Kašubščina
Laščina (slovanski jezik)
Laščina je verjetno osamosvojeno narečje češkega jezika, pravzaprav prehodni jezik med češčino in poljščino, čeprav ga veliko ljudi šteje za poseben jezik.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Laščina (slovanski jezik)
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Latinica
Lehitski jeziki
Lehitski jeziki (poljsko języki lechickie) so veja zahodnoslovanskih jezikov, kamor spadata poljščina in kašubščina.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Lehitski jeziki
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Litva
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Lužiščina
Moravščina
Moravščina (moravsko moravščina, češko moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Moravščina
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Naglas
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Nemčija
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Nemška demokratična republika
Palatalizacija
Palatalizacija je glasovna sprememba, pri kateri se velari k, g, x v položaju pred določenimi sprednjimi vokali palatalizirajo.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Palatalizacija
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Polabščina
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Poljska
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Pomorjanščina
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Ruščina
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Sklon
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovaška
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovenščina
Slovinščina
states |region.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovinščina
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Srednja Evropa
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Ukrajina
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Vzhodnoslovanski jeziki
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Zvalnik