Kazalo
24 odnosi: Šlezijščina, Češčina, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Južnoslovanski jeziki, Kašubščina, Karel Štrekelj, Koroški Slovenci, Laščina (slovanski jezik), Lehitski jeziki, Lemkovščina, Lužiščina, Moravščina, Nouvi Zákon, Polabščina, Poljščina, Pomorjanščina, Rusinščina, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovenci, Slovinščina, Veleti, Vzhodna slovaščina, Zahodni Slovani.
Šlezijščina
Šlezijščina (šlezijsko: ślůnsko godka, ślůnski, včasih kar pů našymu, poljsko: język śląski) je jezik, ki se govori na Poljskem v regiji Zgornja Šlezija, pa tudi na Češkem in v Nemčiji.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Šlezijščina
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Češčina
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Južnoslovanski jeziki
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Kašubščina
Karel Štrekelj
Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, slavist, publicist, etnolog in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi * 24. februar 1859, Gorjansko pri Komnu na Krasu, † 7. julij 1912, Gradec, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Karel Štrekelj
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Koroški Slovenci
Laščina (slovanski jezik)
Laščina je verjetno osamosvojeno narečje češkega jezika, pravzaprav prehodni jezik med češčino in poljščino, čeprav ga veliko ljudi šteje za poseben jezik.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Laščina (slovanski jezik)
Lehitski jeziki
Lehitski jeziki (poljsko języki lechickie) so veja zahodnoslovanskih jezikov, kamor spadata poljščina in kašubščina.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Lehitski jeziki
Lemkovščina
Lemkovščina je vzhodnoslovanski jezik.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Lemkovščina
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Lužiščina
Moravščina
Moravščina (moravsko moravščina, češko moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Moravščina
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Nouvi Zákon
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Polabščina
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Poljščina
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Pomorjanščina
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Rusinščina
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovaščina
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovanski jeziki
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovenci
Slovinščina
states |region.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Slovinščina
Veleti
Veleti (nemško Wilzen, Wilsen, Wilciken, Welataben, poljsko Wieleci, Wieletowie, Wilcy) so bili skupina srednjeveških zahodnoslovanskih lehitskih plemen na ozemlju zahodnega Pomorjanskega, sorodnih Polabskim Slovanom, ki so ustanovila Veletsko plemensko zvezo.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Veleti
Vzhodna slovaščina
Vzhodna slovaščina je narečna skupina slovaščine, ki jo govorijo na vzhodnem delu Slovaške.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Vzhodna slovaščina
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Zahodnoslovanski jeziki in Zahodni Slovani