Kazalo
45 odnosi: Albanščina, Arhaizem, Armenščina, Baltski jeziki, Dačani, Fonologija, Frankfurt ob Majni, Glasovna sprememba, Glotokronologija, Hetitščina, Indoevropski jeziki, Indoevropski prajezik, Indoiranski jeziki, Karl Brugmann, Keltski jeziki, Kultura trakaste keramike, Latinščina, Latvijščina, Litovščina, Matica hrvatska, München, Moskva, Naglasoslovje, Nemščina, Obleganje Konstantinopla (626), Oblikoslovje, Oslo, Pragermanščina, Praslovanščina, Primerjalna metoda, Sarmati, Slovanski jeziki, Slovnično število, Soglasnik, Solun, Stara cerkvena slovanščina, Tožilnik, Toharščina, Triglav (mitologija), Veliki Novgorod, Velikomoravska, Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, Vladimir Toporov, Zagreb, Zvočnik (jezikoslovje).
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Albanščina
Arhaizem
Arhaizem je jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Arhaizem
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Armenščina
Baltski jeziki
Baltski jeziki so skupina indoevropskih jezikov, kamor spadajo litovski, latvijski in izumrli staropruski jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Baltski jeziki
Dačani
Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Dačani
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Fonologija
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Frankfurt ob Majni
Glasovna sprememba
Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakič enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoče se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: različenje, premet.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Glasovna sprememba
Glotokronologija
Glotokronologija je sporna metoda historičnega jezikoslovja, ki ponuja formulo za pripisovanje absolutnih datumov za zgodovino posameznih jezikovnih razcepitev prehodnega jezika v nove jezike.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Glotokronologija
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Hetitščina
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Indoevropski jeziki
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Indoevropski prajezik
Indoiranski jeziki
Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Indoiranski jeziki
Karl Brugmann
Karl Brugmann, nemški jezikoslovec, * 16. marec 1849, † 29. junij 1919.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Karl Brugmann
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Keltski jeziki
Kultura trakaste keramike
Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Kultura trakaste keramike
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Latinščina
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Latvijščina
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Litovščina
Matica hrvatska
Sedež Matice hrvatske v Zagrebu. Matica hrvatska je najstarejša, neodvisna, neprofitna in nevladna hrvaška nacionalna institucija.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Matica hrvatska
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Baltoslovanski jeziki in München
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Moskva
Naglasoslovje
Naglasoslôvje ali akcentologíja je jezikoslovna veda (nauk), ki se ukvarja s preučevanjem naglasov, poudarkov (akcentov).
Poglej Baltoslovanski jeziki in Naglasoslovje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Nemščina
Obleganje Konstantinopla (626)
Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Obleganje Konstantinopla (626)
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Baltoslovanski jeziki in Oblikoslovje
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Oslo
Pragermanščina
Pragermanščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh germanskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Pragermanščina
Praslovanščina
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Praslovanščina
Primerjalna metoda
V jezikoslovju je primerjalna metoda tehnika za preučevanje razvoja jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Primerjalna metoda
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Sarmati
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Slovanski jeziki
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Slovnično število
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Soglasnik
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Solun
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Stara cerkvena slovanščina
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Tožilnik
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Toharščina
Triglav (mitologija)
Triglav (poljsko Trzygłów) je ime triglavega slovanskega boga, katerega čaščenje je potrjeno na Pomorjanskem in v Polabju.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Triglav (mitologija)
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Veliki Novgorod
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Velikomoravska
Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov
Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, ruski filolog in indoeuropeist, * 21. avgust 1929, Moskva, Sovjetska zveza, † 7. oktober 2017.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov
Vladimir Toporov
Vladimir Nikolajevič Toporov, ruski filolog, indoevropeist, semiotik kulture, * 5. julij 1928, Moskva, † 5. december 2005, Moskva.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Vladimir Toporov
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Zagreb
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Zvočnik (jezikoslovje)
Prav tako znan kot Baltsko-slovanski jeziki.