Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Baltoslovanski jeziki

Index Baltoslovanski jeziki

baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.

Kazalo

  1. 45 odnosi: Albanščina, Arhaizem, Armenščina, Baltski jeziki, Dačani, Fonologija, Frankfurt ob Majni, Glasovna sprememba, Glotokronologija, Hetitščina, Indoevropski jeziki, Indoevropski prajezik, Indoiranski jeziki, Karl Brugmann, Keltski jeziki, Kultura trakaste keramike, Latinščina, Latvijščina, Litovščina, Matica hrvatska, München, Moskva, Naglasoslovje, Nemščina, Obleganje Konstantinopla (626), Oblikoslovje, Oslo, Pragermanščina, Praslovanščina, Primerjalna metoda, Sarmati, Slovanski jeziki, Slovnično število, Soglasnik, Solun, Stara cerkvena slovanščina, Tožilnik, Toharščina, Triglav (mitologija), Veliki Novgorod, Velikomoravska, Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, Vladimir Toporov, Zagreb, Zvočnik (jezikoslovje).

Albanščina

Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Albanščina

Arhaizem

Arhaizem je jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Arhaizem

Armenščina

Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Armenščina

Baltski jeziki

Baltski jeziki so skupina indoevropskih jezikov, kamor spadajo litovski, latvijski in izumrli staropruski jezik.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Baltski jeziki

Dačani

Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Dačani

Fonologija

Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Fonologija

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Frankfurt ob Majni

Glasovna sprememba

Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakič enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoče se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: različenje, premet.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Glasovna sprememba

Glotokronologija

Glotokronologija je sporna metoda historičnega jezikoslovja, ki ponuja formulo za pripisovanje absolutnih datumov za zgodovino posameznih jezikovnih razcepitev prehodnega jezika v nove jezike.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Glotokronologija

Hetitščina

Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Hetitščina

Indoevropski jeziki

Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Indoevropski jeziki

Indoevropski prajezik

Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Indoevropski prajezik

Indoiranski jeziki

Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Indoiranski jeziki

Karl Brugmann

Karl Brugmann, nemški jezikoslovec, * 16. marec 1849, † 29. junij 1919.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Karl Brugmann

Keltski jeziki

Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Keltski jeziki

Kultura trakaste keramike

Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Kultura trakaste keramike

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Latinščina

Latvijščina

Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Latvijščina

Litovščina

Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Litovščina

Matica hrvatska

Sedež Matice hrvatske v Zagrebu. Matica hrvatska je najstarejša, neodvisna, neprofitna in nevladna hrvaška nacionalna institucija.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Matica hrvatska

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Baltoslovanski jeziki in München

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Moskva

Naglasoslovje

Naglasoslôvje ali akcentologíja je jezikoslovna veda (nauk), ki se ukvarja s preučevanjem naglasov, poudarkov (akcentov).

Poglej Baltoslovanski jeziki in Naglasoslovje

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Nemščina

Obleganje Konstantinopla (626)

Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Obleganje Konstantinopla (626)

Oblikoslovje

Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).

Poglej Baltoslovanski jeziki in Oblikoslovje

Oslo

Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Oslo

Pragermanščina

Pragermanščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh germanskih jezikov.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Pragermanščina

Praslovanščina

Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Praslovanščina

Primerjalna metoda

V jezikoslovju je primerjalna metoda tehnika za preučevanje razvoja jezikov.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Primerjalna metoda

Sarmati

Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Sarmati

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Slovanski jeziki

Slovnično število

Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Slovnično število

Soglasnik

450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Soglasnik

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Solun

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Stara cerkvena slovanščina

Tožilnik

Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Tožilnik

Toharščina

Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Toharščina

Triglav (mitologija)

Triglav (poljsko Trzygłów) je ime triglavega slovanskega boga, katerega čaščenje je potrjeno na Pomorjanskem in v Polabju.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Triglav (mitologija)

Veliki Novgorod

Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Veliki Novgorod

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Velikomoravska

Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov

Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, ruski filolog in indoeuropeist, * 21. avgust 1929, Moskva, Sovjetska zveza, † 7. oktober 2017.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov

Vladimir Toporov

Vladimir Nikolajevič Toporov, ruski filolog, indoevropeist, semiotik kulture, * 5. julij 1928, Moskva, † 5. december 2005, Moskva.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Vladimir Toporov

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Zagreb

Zvočnik (jezikoslovje)

Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.

Poglej Baltoslovanski jeziki in Zvočnik (jezikoslovje)

Prav tako znan kot Baltsko-slovanski jeziki.