Kazalo
29 odnosi: Besedna vrsta, Glagol, Glagolska prehodnost, Glagolski čas, Glagolski način, Glagolski naklon, Glagolski vid, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Jože Toporišič, Končnica (jezik), Medmet, Povedkovnik, Predlog, Pridevniška beseda, Pridevniški zaimek, Pridevnik, Prislov, Samostalniška beseda, Samostalniški zaimek, Skladnja, Sklanjatev, Sklon, Slovnična oseba, Slovnični spol, Slovnično število, Stavčni člen, Veznik, Zaimek.
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Oblikoslovje in Besedna vrsta
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Oblikoslovje in Glagol
Glagolska prehodnost
Glagolska prehodnost je glagolska kategorija, ki pove, ali se glagol lahko veže s predmetom ali ne.
Poglej Oblikoslovje in Glagolska prehodnost
Glagolski čas
(Glagolski) čas je slovnična kategorija, ki opisuje časovno umeščenost situacije/dejanja v izrečenem stavku.
Poglej Oblikoslovje in Glagolski čas
Glagolski način
Glagolski način je glagolska kategorija in je izraz zveze med glagolom in njegovimi argumenti.
Poglej Oblikoslovje in Glagolski način
Glagolski naklon
Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Poglej Oblikoslovje in Glagolski naklon
Glagolski vid
Glágolski víd je kategorija omejenosti glagolskega dogodka.
Poglej Oblikoslovje in Glagolski vid
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Oblikoslovje in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Oblikoslovje in Jezikoslovje
Jože Toporišič
Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec, slovenist, leksikograf, univerzitetni profesor, akademik * 11. oktober 1926, Mostec, † 9. december 2014, Ljubljana.
Poglej Oblikoslovje in Jože Toporišič
Končnica (jezik)
Končnica je v jezikoslovju končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede.
Poglej Oblikoslovje in Končnica (jezik)
Medmet
Mêdmet (interjékcija) je nepregibna besedna vrsta, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov.
Poglej Oblikoslovje in Medmet
Povedkovnik
Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...
Poglej Oblikoslovje in Povedkovnik
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Oblikoslovje in Predlog
Pridevniška beseda
Pridevniška beseda je ena od besednih vrst.
Poglej Oblikoslovje in Pridevniška beseda
Pridevniški zaimek
Pridevniški zaimek je zaimenska beseda, ki zaznamuje svojino, vrsto, lastnost/kakovost ali količino in zamenjuje pridevnik.
Poglej Oblikoslovje in Pridevniški zaimek
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Oblikoslovje in Pridevnik
Prislov
Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.
Poglej Oblikoslovje in Prislov
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Oblikoslovje in Samostalniška beseda
Samostalniški zaimek
Samostálniški zaímek je samostalniška beseda, ki zamenjuje samostalnik in posredno poimenuje enoto stvarnosti.
Poglej Oblikoslovje in Samostalniški zaimek
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Oblikoslovje in Skladnja
Sklanjatev
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Poglej Oblikoslovje in Sklanjatev
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Oblikoslovje in Sklon
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Oblikoslovje in Slovnična oseba
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Oblikoslovje in Slovnični spol
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Oblikoslovje in Slovnično število
Stavčni člen
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Poglej Oblikoslovje in Stavčni člen
Veznik
Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).
Poglej Oblikoslovje in Veznik
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Oblikoslovje in Zaimek