Kazalo
49 odnosi: Šlezijščina, Šokaščina, Štokavščina, Čakavščina, Češčina, Črnogorščina, Baltski jeziki, Banatska bolgarščina, Beloruščina, Bosanščina, Bunjevščina, Cerkvenoslovanščina, Hrvaščina, Indoevropski jeziki, Južnoslovanski jeziki, Kašubščina, Kajkavščina, Laščina (slovanski jezik), Latvijščina, Lehitski jeziki, Lemkovščina, Litovščina, Lužiščina, Makedonščina, Moliščina, Moravščina, Polabščina, Poljščina, Pomorjanščina, Prekmursko narečje, Rezijansko narečje, Ruščina, Rusinščina, Seznam jezikov po številu govorcev, Skalvi, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovenščina, Srbščina, Srbohrvaščina, Stara cerkvena slovanščina, Stara novgorodščina, Starovzhodnoslovanščina, Toharščina, Torlaščina, Ukrajinščina, Vzhodna slovaščina, Vzhodnogermanski jeziki, Zahodnoslovanski jeziki.
Šlezijščina
Šlezijščina (šlezijsko: ślůnsko godka, ślůnski, včasih kar pů našymu, poljsko: język śląski) je jezik, ki se govori na Poljskem v regiji Zgornja Šlezija, pa tudi na Češkem in v Nemčiji.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Šlezijščina
Šokaščina
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Šokaščina
Štokavščina
Štokavščina je največja narečna skupina hrvaščine, srbščine in bosanščine (oziroma srbohrvaščine) in temelji na vprašalnici, oziroma na vprašalnem zaimku što (kaj).
Poglej Baltoslovanski jeziki in Štokavščina
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Čakavščina
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Češčina
Črnogorščina
Črnogorski jezik (crnogorski jezik) je ime ijekavsko-štokavske variante osrednjega južnoslovanskega jezika znanega kot srbohrvaščina, ki se govori v Črni gori.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Črnogorščina
Baltski jeziki
Baltski jeziki so skupina indoevropskih jezikov, kamor spadajo litovski, latvijski in izumrli staropruski jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Baltski jeziki
Banatska bolgarščina
''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).
Poglej Baltoslovanski jeziki in Banatska bolgarščina
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Beloruščina
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Bosanščina
Bunjevščina
Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Bunjevščina
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Cerkvenoslovanščina
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Hrvaščina
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Indoevropski jeziki
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Južnoslovanski jeziki
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Kašubščina
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Kajkavščina
Laščina (slovanski jezik)
Laščina je verjetno osamosvojeno narečje češkega jezika, pravzaprav prehodni jezik med češčino in poljščino, čeprav ga veliko ljudi šteje za poseben jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Laščina (slovanski jezik)
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Latvijščina
Lehitski jeziki
Lehitski jeziki (poljsko języki lechickie) so veja zahodnoslovanskih jezikov, kamor spadata poljščina in kašubščina.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Lehitski jeziki
Lemkovščina
Lemkovščina je vzhodnoslovanski jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Lemkovščina
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Litovščina
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Lužiščina
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Baltoslovanski jeziki in Makedonščina
Moliščina
Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo Moliški Hrvati v regiji Molize v Srednji Italiji.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Moliščina
Moravščina
Moravščina (moravsko moravščina, češko moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Moravščina
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Polabščina
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Poljščina
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Pomorjanščina
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Prekmursko narečje
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Rezijansko narečje
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Ruščina
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Rusinščina
Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Seznam jezikov po številu govorcev
Skalvi
Skalvi in druga baltska plemena okoli leta 1200; vzhodni Balti so obarvani v rjavih tonih, zahodni pa v zelenih; meje med ljudstvi so približne Ozemlje Skalvov na sodobnem zemljevidu Skalvi, znani tudi kot Skalvijani (litovsko Skalviai, nemško Schalauer) so bili baltsko pleme, sorodno Prusom.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Skalvi
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Slovaščina
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Slovenščina
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Srbščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Srbohrvaščina
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Stara cerkvena slovanščina
Stara novgorodščina
Stara novgorodščina je izumrlo narečje stare vzhodne slovanščine.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Stara novgorodščina
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Starovzhodnoslovanščina
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Toharščina
Torlaščina
Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Torlaščina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Ukrajinščina
Vzhodna slovaščina
Vzhodna slovaščina je narečna skupina slovaščine, ki jo govorijo na vzhodnem delu Slovaške.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Vzhodna slovaščina
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Vzhodnogermanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Baltoslovanski jeziki in Zahodnoslovanski jeziki
Prav tako znan kot Baltsko-slovanski jeziki.