Hitreje kot brskalnik!
113 odnosi: Al-Idrizi, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Aristotel, Atatürkov muzej, Solun, Avari, Bajazid I., Balkan, Balkanski vojni, Bazilika (zgradba), Beneška republika, Beograd, Bitka pri Ankari, Bitka pri Klokotnici, Bizanc, Bizantinska arhitektura, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Bolgarija, Carigrad, Cerkev Ahejropoeta (Solun), Cerkev svetega Demetrija v Solunu, Diaspora, Druga svetovna vojna, Egejska Makedonija, Egejsko morje, Egipt, Ejalet, Eklekticizem v arhitekturi, Epirski despotat, Evropa, Filip II. Makedonski, Forum, Francija, Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu, Gelibolu, Grčija, Grščina, Grška osamosvojitvena vojna, Hagija Sofija, Solun, Harač, Hipodrom, Holokavst, Iberski polotok, Ivan V. Paleolog, Ivan VII. Paleolog, Janičar, Kasander Makedonski, Komneni, ..., Konstantinopel, Kraljevina Grčija, Krščanstvo, Latinsko cesarstvo, Makedonija (kraljestvo), Makedonija (rimska provinca), Manuel I. Komnen, Manuel II. Paleolog, Mark Antonij, Mavzolej, Morava (reka), Murat I., Murat II., Mustafa Kemal Atatürk, Nacionalsocializem, Normani, Nova zaveza, Obzidje, Odrin, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Osmansko medvladje, Osrednja Makedonija, Palestina (regija), Panagia Halkeon (Solun), Parlament, Potres, Pretorska prefektura Ilirik, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna, Rim, Rimsko cesarstvo, Samouprava, Sandžak, Sefardski Judje, Severna Makedonija, Sicilija, Sinagoga, Slavolok, Slovani, Smirna, Solunska fronta, Solunski edikt, Stara cerkvena slovanščina, Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu, Strabon, Sveta Ciril in Metod, Sveti Pavel, Teodozij I., Tetrarhija, Timur Lenk, Trakija, Tramvaj, Tretji rajh, Turčija, Vardar, Via Egnatia, Vilajet, Združene države Amerike, 1. pismo Tesaloničanom, 1180, 1912, 2. pismo Tesaloničanom. Razširi indeks (63 več) »
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah. Rogerija II. Je eden najboljših antičnih zemljevidov sveta Uvodni pregled v Al-Idrizijevi ''Tabula Rogeriana''. Jug je na vrhu.
Novo!!: Solun in Al-Idrizi · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Solun in Aleksander Veliki · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Solun in Aleksandrija · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Solun in Aristotel · Poglej več »
Atatürkov muzej, Solun
Atatürkov muzej (Μουσείο Ατατούρκ, Mousío Atatúrk, Atatürk Evi Müzesi, Atatürkov hišni muzej) je zgodovinski hišni muzej v Solunu, Osrednja Makedonija, Grčija.
Novo!!: Solun in Atatürkov muzej, Solun · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Solun in Avari · Poglej več »
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Novo!!: Solun in Bajazid I. · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Solun in Balkan · Poglej več »
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Novo!!: Solun in Balkanski vojni · Poglej več »
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Novo!!: Solun in Bazilika (zgradba) · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Solun in Beneška republika · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Solun in Beograd · Poglej več »
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Novo!!: Solun in Bitka pri Ankari · Poglej več »
Bitka pri Klokotnici
Bitka pri Klokotnici (bolgarsko Битката при Клокотница, Bitkata pri Klokotnica) se je dogodila 9. marca 1230 pri vasi Klokotnica v sedanji bolgarski provinci Haskovo.
Novo!!: Solun in Bitka pri Klokotnici · Poglej več »
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Novo!!: Solun in Bizanc · Poglej več »
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Novo!!: Solun in Bizantinska arhitektura · Poglej več »
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Novo!!: Solun in Bizantinska umetnost · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Solun in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Novo!!: Solun in Bolgari · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Solun in Bolgarija · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Solun in Carigrad · Poglej več »
Cerkev Ahejropoeta (Solun)
Cerkev Ahejropoeta (Grško: Ἀχειροποίητος) je vzhodnorimska cerkev v Solunu zgrajena v 5.
Novo!!: Solun in Cerkev Ahejropoeta (Solun) · Poglej več »
Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetega demetrija, ali Hagios Demetrios (Grško: Άγιος Δημήτριος), je glavno solunsko svetišče posvečeno svetemu Demetriju, svetniku pokrovitelju mesta.
Novo!!: Solun in Cerkev svetega Demetrija v Solunu · Poglej več »
Diaspora
Diaspora je skupina oseb z isto etnično ali versko pripadnostjo, ki živi kot priznana manjšina v deželi, kamor se je preselila iz domovine zaradi ideoloških razlogov ali ki je bila prisilno izgnana iz rodnih krajev.
Novo!!: Solun in Diaspora · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Solun in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Egejska Makedonija
Egejska Makedonija je izraz, ki opisuje regijo, ki je od leta 1913 na severu Grčije.
Novo!!: Solun in Egejska Makedonija · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Solun in Egejsko morje · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Solun in Egipt · Poglej več »
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Novo!!: Solun in Ejalet · Poglej več »
Eklekticizem v arhitekturi
Palacio de Larrinaga (Zaragoza, Španija) Eklekticizem v arhitekturi je slog 19.
Novo!!: Solun in Eklekticizem v arhitekturi · Poglej več »
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Solun in Epirski despotat · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Solun in Evropa · Poglej več »
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Novo!!: Solun in Filip II. Makedonski · Poglej več »
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Novo!!: Solun in Forum · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Solun in Francija · Poglej več »
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galerijev slavolok (Gr.: αψίδα τουΓαλερίου) (ali Kamara, Gr.:καμάρα) in Rotunda (Ροτόντα) sta sosednja spomenika iz začetka 4.
Novo!!: Solun in Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu · Poglej več »
Gelibolu
Gelibolu, znan tudi kot Gallipoli (Καλλίπολις, Kallipolis, »lepo mesto«), je ime mesta v provinci Çanakkale v regiji Marmara, ki je v vzhodni Trakiji v evropskem delu Turčije na južnem obala polotoka, imenovana po njem v ožini Dardaneli, 3 kilometr stran od Lapsekija na drugi obali.
Novo!!: Solun in Gelibolu · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Solun in Grčija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Solun in Grščina · Poglej več »
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Novo!!: Solun in Grška osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Hagija Sofija, Solun
Hagija Sofija, tudi Cerkev svete modrosti v Solunu (Ἁγία Σοφία Sveta modrost) je cerkev v Solunu v Grčiji.
Novo!!: Solun in Hagija Sofija, Solun · Poglej več »
Harač
Harač (arabsko خراج, haradž, turško haraç, harač) je bil vrsta davka na kmetijsko zemljišče in njegove pridelke, ki je temeljil na islamskem pravu.
Novo!!: Solun in Harač · Poglej več »
Hipodrom
Hipodrom v Gournayu Hipodrom (starogrško ἱππόδρομος / hippodromos, ἵππος / hippos.
Novo!!: Solun in Hipodrom · Poglej več »
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Solun in Holokavst · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Solun in Iberski polotok · Poglej več »
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Solun in Ivan V. Paleolog · Poglej več »
Ivan VII. Paleolog
Ivan VII.
Novo!!: Solun in Ivan VII. Paleolog · Poglej več »
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Novo!!: Solun in Janičar · Poglej več »
Kasander Makedonski
Kasander (grško: Κάσσανδρος Ἀντίπατρος), sin makedonskega kralja Antipatra, od leta 305 pr.
Novo!!: Solun in Kasander Makedonski · Poglej več »
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Novo!!: Solun in Komneni · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Solun in Konstantinopel · Poglej več »
Kraljevina Grčija
Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.
Novo!!: Solun in Kraljevina Grčija · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Solun in Krščanstvo · Poglej več »
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Novo!!: Solun in Latinsko cesarstvo · Poglej več »
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Novo!!: Solun in Makedonija (kraljestvo) · Poglej več »
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Novo!!: Solun in Makedonija (rimska provinca) · Poglej več »
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Solun in Manuel I. Komnen · Poglej več »
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Novo!!: Solun in Manuel II. Paleolog · Poglej več »
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Novo!!: Solun in Mark Antonij · Poglej več »
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Novo!!: Solun in Mavzolej · Poglej več »
Morava (reka)
Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.
Novo!!: Solun in Morava (reka) · Poglej več »
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Novo!!: Solun in Murat I. · Poglej več »
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Solun in Murat II. · Poglej več »
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Novo!!: Solun in Mustafa Kemal Atatürk · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Solun in Nacionalsocializem · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Solun in Normani · Poglej več »
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Novo!!: Solun in Nova zaveza · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Solun in Obzidje · Poglej več »
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Novo!!: Solun in Odrin · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Solun in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Solun in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Osmansko medvladje
Zemljevid južnega Balkana in zahodne Anatolije leta 1410, malo pred Sulejmanovim porazom; osmanska in turška ozemlja so označena z rjavo, bizantinska z rožnato in beneška in od njih odvisna ozemlje pa z zeleno barvo Osmansko medvladje ali osmanska državljanska vojna (turško Fetret Devri, obdobje medvladja) je bila državljanska vojna v Osmanskem cesarstvu, v kateri so se po porazu Bajazida I. v bitki pri Ankari 2.
Novo!!: Solun in Osmansko medvladje · Poglej več »
Osrednja Makedonija
Osrednja Makedonija (Kentrikí Makedonía) je ena od trinajst upravnih regij Grčije, ki jih sestavlja osrednji del geografske in zgodovinske regije Makedonija.
Novo!!: Solun in Osrednja Makedonija · Poglej več »
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Novo!!: Solun in Palestina (regija) · Poglej več »
Panagia Halkeon (Solun)
Cerkev Panagia halkeon (Παναγία τῶν Χαλκέων) je bizantinska cerkev iz 11.
Novo!!: Solun in Panagia Halkeon (Solun) · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: Solun in Parlament · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Solun in Potres · Poglej več »
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Solun in Pretorska prefektura Ilirik · Poglej več »
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Novo!!: Solun in Prva balkanska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Solun in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Solun in Rim · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Solun in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Samouprava
Samouprava ali avtonomija (iz grščine αυτονομία, autonomía.
Novo!!: Solun in Samouprava · Poglej več »
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Novo!!: Solun in Sandžak · Poglej več »
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Novo!!: Solun in Sefardski Judje · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Solun in Severna Makedonija · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Solun in Sicilija · Poglej več »
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Novo!!: Solun in Sinagoga · Poglej več »
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Novo!!: Solun in Slavolok · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Solun in Slovani · Poglej več »
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Novo!!: Solun in Smirna · Poglej več »
Solunska fronta
Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.
Novo!!: Solun in Solunska fronta · Poglej več »
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Novo!!: Solun in Solunski edikt · Poglej več »
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Novo!!: Solun in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »
Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu
Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem cesarstvu poleg Konstantinopla (sodobni Carigrad), imel je pomembno vlogo za krščanstvo v srednjem veku in so ga krasile impresivne stavbe.
Novo!!: Solun in Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Solun in Strabon · Poglej več »
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Novo!!: Solun in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Novo!!: Solun in Sveti Pavel · Poglej več »
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Novo!!: Solun in Teodozij I. · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Solun in Tetrarhija · Poglej več »
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Novo!!: Solun in Timur Lenk · Poglej več »
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Solun in Trakija · Poglej več »
Tramvaj
Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Trámvaj (tudi tramváj) ali eléktrična céstna želéznica je tirno vozilo, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).
Novo!!: Solun in Tramvaj · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Solun in Tretji rajh · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Solun in Turčija · Poglej več »
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Novo!!: Solun in Vardar · Poglej več »
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Novo!!: Solun in Via Egnatia · Poglej več »
Vilajet
Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.
Novo!!: Solun in Vilajet · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Solun in Združene države Amerike · Poglej več »
1. pismo Tesaloničanom
Prvo pismo Tesaloničanom je najstarejše pismo apostola Pavla in hkrati najzgodnejši krščanski spis Nove zaveze.
Novo!!: Solun in 1. pismo Tesaloničanom · Poglej več »
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Solun in 1180 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Solun in 1912 · Poglej več »
2. pismo Tesaloničanom
Drugo pismo Tesaloničanom je pismo apostola Pavla v Novi zavezi.
Novo!!: Solun in 2. pismo Tesaloničanom · Poglej več »
Preusmerja sem:
Tesalonika, Tesaloniki, Thessaloniki.
