Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Sefardski Judje

Index Sefardski Judje

Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.

138 odnosi: Aškenazi, Al Andaluz, Alžirija, Aleksandrija, Alicante, Almohadi, Almoravidi, Amsterdam, Andaluzija, Aragonska krona, Argentina, Armenija, Atene, Španija, İzmir, Čile, Bajazid II., Balkan, Barcelona, Baruch Spinoza, Beograd, Berlin, Bitola, Bližnji vzhod, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Bukarešta, Burgos, Carigrad, Cádiz, Córdoba, Španija, Druga svetovna vojna, Dubrovniška sinagoga, Dubrovnik, Ekvador, Ferdinand II. Aragonski, Flandrija, François Viète, Francija, Francisco Franco, Galicija, Gerolamo Cardano, Girona, Granada, Grčija, Gruzija, Gvatemala, Hebrejščina, Holokavst, ..., Honduras, Hrvaška, Iberski polotok, Ibiza, Indija, Inkvizicija, Islam, Italija, Izabela I. Kastiljska, Izrael, Jemen, Jeruzalem, Judeja, Judje, Jugoslavija, Kanada, Karel V. Habsburški, Katoliška kralja, Kolumbija, Koncentracijsko taborišče, Konstantinopel, Koran, Kostarika, Krščanstvo, Kuba, Latinska Amerika, Lingua franca, Lizbona, London, Madžarska, Madrid, Majorka, Makedonija, Maroko, Mavri, Málaga, Mehika, Miguel Primo de Rivera, Muslimani, Mustafa Kemal Atatürk, Neapelj, Nemčija, Niccolo Fontana Tartaglia, Nikaragva, Nizozemska, Osmansko cesarstvo, Palestina, Panama, Paragvaj, Pariz, Peru, Perzija, Poljska, Portugalska, Prva svetovna vojna, Punske vojne, Rekonkvista, Romunija, Safed, Sarajevo, Segovia, Sevilja, Sicilija, Sinagoga El Transito, Toledo, Slovenija, Sofija, Solun, Srbija, Srednji vek, Talmud, Tel Aviv, Tit Flavij, Toledo, Tomaž Akvinski, Tomás de Torquemada, Tora, Tretji rajh, Tunizija, Turčija, Uriel Acosta, Valencija, Velika Britanija, Venezuela, Vespazijan, Vizigoti, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1492. Razširi indeks (88 več) »

Aškenazi

Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.

Novo!!: Sefardski Judje in Aškenazi · Poglej več »

Al Andaluz

Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.

Novo!!: Sefardski Judje in Al Andaluz · Poglej več »

Alžirija

Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.

Novo!!: Sefardski Judje in Alžirija · Poglej več »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Sefardski Judje in Aleksandrija · Poglej več »

Alicante

Alicante je glavno mesto istoimenske pokrajine Alicante, ki ima pristanišče in je industrijsko središče.

Novo!!: Sefardski Judje in Alicante · Poglej več »

Almohadi

Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskege الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.

Novo!!: Sefardski Judje in Almohadi · Poglej več »

Almoravidi

Almoravidi je bila muslimanska berberska dinastija, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.

Novo!!: Sefardski Judje in Almoravidi · Poglej več »

Amsterdam

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.

Novo!!: Sefardski Judje in Amsterdam · Poglej več »

Andaluzija

Andaluzija (špansko: Andalucía) je najbolj naseljena in druga največja avtonomna skupnost v Španiji.

Novo!!: Sefardski Judje in Andaluzija · Poglej več »

Aragonska krona

Aragonska krona je bila združena monarhija pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).

Novo!!: Sefardski Judje in Aragonska krona · Poglej več »

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Novo!!: Sefardski Judje in Argentina · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Novo!!: Sefardski Judje in Armenija · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: Sefardski Judje in Atene · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Sefardski Judje in Španija · Poglej več »

İzmir

İzmir (otomansko turško: إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: Izmir, na obeh i-jih so pikice) je tretje največje mesto v Turčiji in za Istanbulom drugo največje pristanišče.

Novo!!: Sefardski Judje in İzmir · Poglej več »

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Novo!!: Sefardski Judje in Čile · Poglej več »

Bajazid II.

Bajazid II. (osmansko turško: بايزيد ثانى Bāyezīd-i sānī, turško: II.Bayezid ali II.Beyazıt), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.

Novo!!: Sefardski Judje in Bajazid II. · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Novo!!: Sefardski Judje in Balkan · Poglej več »

Barcelona

Barcelona Barcelona Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.

Novo!!: Sefardski Judje in Barcelona · Poglej več »

Baruch Spinoza

Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.

Novo!!: Sefardski Judje in Baruch Spinoza · Poglej več »

Beograd

Béograd (staro slovensko Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije.

Novo!!: Sefardski Judje in Beograd · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Sefardski Judje in Berlin · Poglej več »

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbsko Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır,مناستر) ali mesto konzula (pod slednjim je poznano še danes), se nahaja v jugozahodnem delu Makedonije ob vznožju gore Baba (vrh Pelister, 2601 m) ob reki Dragoru, v centru kotline Pelagonije, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini 576 m. Bitola je drugo mesto diplomacije v Makedoniji in tudi drugo največje mesto v državi glede na število prebivalcev.

Novo!!: Sefardski Judje in Bitola · Poglej več »

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Novo!!: Sefardski Judje in Bližnji vzhod · Poglej več »

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Sefardski Judje in Bolgarija · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ.

Novo!!: Sefardski Judje in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Novo!!: Sefardski Judje in Brazilija · Poglej več »

Bukarešta

Bukarešta (romunsko: București) je glavno mesto in industrijsko ter ekonomsko središče Romunije.

Novo!!: Sefardski Judje in Bukarešta · Poglej več »

Burgos

Burgos je mesto na severu Španije in zgodovinsko glavno mesto Kastilije.

Novo!!: Sefardski Judje in Burgos · Poglej več »

Carigrad

Carigrad (turško: İstanbul), v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Novo!!: Sefardski Judje in Carigrad · Poglej več »

Cádiz

Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (od 1. januarja 2014).

Novo!!: Sefardski Judje in Cádiz · Poglej več »

Córdoba, Španija

Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah), v slovenščini tudi Kordova, je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Novo!!: Sefardski Judje in Córdoba, Španija · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Sefardski Judje in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dubrovniška sinagoga

Sinagoga v Dubrovniku Dubrovniška sinagoga je judovski verski objekt in muzej v mestu Dubrovnik na Hrvaškem.

Novo!!: Sefardski Judje in Dubrovniška sinagoga · Poglej več »

Dubrovnik

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške.

Novo!!: Sefardski Judje in Dubrovnik · Poglej več »

Ekvador

Predsednik Rafael Correa Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Novo!!: Sefardski Judje in Ekvador · Poglej več »

Ferdinand II. Aragonski

Ferdinand II.

Novo!!: Sefardski Judje in Ferdinand II. Aragonski · Poglej več »

Flandrija

Flandrija ali Flamska (nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh uradnih regij Kraljevine Belgije - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto..

Novo!!: Sefardski Judje in Flandrija · Poglej več »

François Viète

François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.

Novo!!: Sefardski Judje in François Viète · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Sefardski Judje in Francija · Poglej več »

Francisco Franco

Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija Bil je monarhist in je v armadi naglo napredoval, dokler ni 1931 kralj Alfonz XIII. abdiciral.

Novo!!: Sefardski Judje in Francisco Franco · Poglej več »

Galicija

Galicija je stara poljska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki se razprostira v Poljsko in Ukrajino.

Novo!!: Sefardski Judje in Galicija · Poglej več »

Gerolamo Cardano

Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.

Novo!!: Sefardski Judje in Gerolamo Cardano · Poglej več »

Girona

Girona (špansko Gerona) je glavno mesto španske province Girone in komarče Gironés.

Novo!!: Sefardski Judje in Girona · Poglej več »

Granada

Granada (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.

Novo!!: Sefardski Judje in Granada · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Sefardski Judje in Grčija · Poglej več »

Gruzija

right Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je obmorska država v Vzhodni Evropi,International Geographic Encyclopaedia and Atlas. Springer, 11/24/1979, 273Evropski parlament,, 07/17/2014: "...pursuant to Article 49 of the Treaty on European Union, Georgia, Moldova and Ukraine – like any other European state – have a European perspective and may apply to become members of the Union..." ob severovzhodni obali Črnega morja.

Novo!!: Sefardski Judje in Gruzija · Poglej več »

Gvatemala

Republika Gvatemala je obmorska država v Srednji Ameriki, ki meji tako na Tihi ocean kot na Karibsko morje, umeščena na jugu celine Severna Amerika.

Novo!!: Sefardski Judje in Gvatemala · Poglej več »

Hebrejščina

Hebréjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.

Novo!!: Sefardski Judje in Hebrejščina · Poglej več »

Holokavst

koncentracijskem taborišču Nordhausen Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«) je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Novo!!: Sefardski Judje in Holokavst · Poglej več »

Honduras

Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi na severni Tihi ocean.

Novo!!: Sefardski Judje in Honduras · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Sefardski Judje in Hrvaška · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Novo!!: Sefardski Judje in Iberski polotok · Poglej več »

Ibiza

Pogled na mesto Ibiza iz zraka Ibiza (katalonsko Eivissa) je otok v Sredozemlju, približno 80 km stran od španske obale.

Novo!!: Sefardski Judje in Ibiza · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya; glej tudi imena v drugih indijskih jezikih) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Sefardski Judje in Indija · Poglej več »

Inkvizicija

Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.

Novo!!: Sefardski Judje in Inkvizicija · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Sefardski Judje in Islam · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Sefardski Judje in Italija · Poglej več »

Izabela I. Kastiljska

Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.

Novo!!: Sefardski Judje in Izabela I. Kastiljska · Poglej več »

Izrael

Izrael (hebrejsko יִשְרָאֵל‎, Yisra'el, arabsko إسرائيل, Isrā'īl in angleško Israel), uradno Država Izrael (hebrejsko מְדִינַת יִשְרָאֵל, Medinat Yisra'el, arabsko دَوْلَةْ إِسْرَائِيل, Dawlat Isrā'īl) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Novo!!: Sefardski Judje in Izrael · Poglej več »

Jemen

Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.

Novo!!: Sefardski Judje in Jemen · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (sodobna hebrejščina: - Jerušálajim; svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko; arabsko - al-Quds) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Novo!!: Sefardski Judje in Jeruzalem · Poglej več »

Judeja

Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja (hebrejsko יהודה, grško, latinsko, arabsko يهودية‎) je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Zemlje Izraela (ארץ ישראל). Pokrajina je od leta 1948 znana tudi kot Zahodni breg (Jordanskega kraljestva).

Novo!!: Sefardski Judje in Judeja · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, tudi Žídje in Žídi, kar danes velja za manj primerno) (hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Sefardski Judje in Judje · Poglej več »

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Novo!!: Sefardski Judje in Jugoslavija · Poglej več »

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Sefardski Judje in Kanada · Poglej več »

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Novo!!: Sefardski Judje in Karel V. Habsburški · Poglej več »

Katoliška kralja

Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.

Novo!!: Sefardski Judje in Katoliška kralja · Poglej več »

Kolumbija

Republika Kolumbija je obmorska država v severozahodni Južni Ameriki.

Novo!!: Sefardski Judje in Kolumbija · Poglej več »

Koncentracijsko taborišče

Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovem organiziranem pobijanju.

Novo!!: Sefardski Judje in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Sefardski Judje in Konstantinopel · Poglej več »

Koran

Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.

Novo!!: Sefardski Judje in Koran · Poglej več »

Kostarika

Republika Kostarika je obmorska država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Nikaragvo, na jugu na Panamo, na vzhodu na Karibsko morje, ter na zahodu na Severni Tihi ocean.

Novo!!: Sefardski Judje in Kostarika · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Sefardski Judje in Krščanstvo · Poglej več »

Kuba

Republika Kuba je arhipelag v severnih Karibih med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Sefardski Judje in Kuba · Poglej več »

Latinska Amerika

Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.

Novo!!: Sefardski Judje in Latinska Amerika · Poglej več »

Lingua franca

Lingua franca je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.

Novo!!: Sefardski Judje in Lingua franca · Poglej več »

Lizbona

Lega okrožja Lizbona na Portugalskem Lizbona je glavno in največje mesto Portugalske.

Novo!!: Sefardski Judje in Lizbona · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Sefardski Judje in London · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Sefardski Judje in Madžarska · Poglej več »

Madrid

Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.

Novo!!: Sefardski Judje in Madrid · Poglej več »

Majorka

Palma de Mallorca Majorka je španski otok v Sredozemskem morju, ki z otoki Menorca, Ibiza in drugimi spada med Balearske otoke.

Novo!!: Sefardski Judje in Majorka · Poglej več »

Makedonija

Makedonija, uradno Republika Makedonija, je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dva milijonona prebivalcev.

Novo!!: Sefardski Judje in Makedonija · Poglej več »

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.

Novo!!: Sefardski Judje in Maroko · Poglej več »

Mavri

Francoska kolonialna karikatura mavrskega prodajalca fig Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.

Novo!!: Sefardski Judje in Mavri · Poglej več »

Málaga

Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.

Novo!!: Sefardski Judje in Málaga · Poglej več »

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Novo!!: Sefardski Judje in Mehika · Poglej več »

Miguel Primo de Rivera

Miguel Primo de Rivera y Orbaneja, 2.

Novo!!: Sefardski Judje in Miguel Primo de Rivera · Poglej več »

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Novo!!: Sefardski Judje in Muslimani · Poglej več »

Mustafa Kemal Atatürk

Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun oz. Thessaloníki), † 10. november 1938, Istanbul.

Novo!!: Sefardski Judje in Mustafa Kemal Atatürk · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, napolitansko: Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: Sefardski Judje in Neapelj · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Sefardski Judje in Nemčija · Poglej več »

Niccolo Fontana Tartaglia

Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geometer, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.

Novo!!: Sefardski Judje in Niccolo Fontana Tartaglia · Poglej več »

Nikaragva

Republika Nikaragva je obmorska država v Srednji Ameriki.

Novo!!: Sefardski Judje in Nikaragva · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Sefardski Judje in Nizozemska · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmansko turško:دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Sefardski Judje in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Palestina

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina je deloma priznana država na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Sefardski Judje in Palestina · Poglej več »

Panama

Panama je najjužnejša obmorska država v Srednji Ameriki.

Novo!!: Sefardski Judje in Panama · Poglej več »

Paragvaj

Republika Paragvaj je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.

Novo!!: Sefardski Judje in Paragvaj · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Sefardski Judje in Pariz · Poglej več »

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Novo!!: Sefardski Judje in Peru · Poglej več »

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahaimnesom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Novo!!: Sefardski Judje in Perzija · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Sefardski Judje in Poljska · Poglej več »

Portugalska

Portugalska je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku.

Novo!!: Sefardski Judje in Portugalska · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Sefardski Judje in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Punske vojne

Punska vojna je naziv treh vojn med Rimljani in Kartagino.

Novo!!: Sefardski Judje in Punske vojne · Poglej več »

Rekonkvista

ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (španska beseda za ponovno osvojitev) je zgodovinski proces, ki se odvija na Iberskem polotoku približno 780 let.

Novo!!: Sefardski Judje in Rekonkvista · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Sefardski Judje in Romunija · Poglej več »

Safed

Pogled na Safed Safed (hebrejsko צְפַת) je mesto na severu Izraela.

Novo!!: Sefardski Judje in Safed · Poglej več »

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu.

Novo!!: Sefardski Judje in Sarajevo · Poglej več »

Segovia

Segovia je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon (Castilla y León) v Španiji.

Novo!!: Sefardski Judje in Segovia · Poglej več »

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Novo!!: Sefardski Judje in Sevilja · Poglej več »

Sicilija

Apeninskem polotoku Sicílija (italijansko in sicilsko Sicilia) je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Sefardski Judje in Sicilija · Poglej več »

Sinagoga El Transito, Toledo

Sinagoga del Tránsito Sinagoga El Transito (špansko Sinagoga del Tránsito, tudi Sinagoga de Samuel ha-Leví) je zgodovinska stavba v Toledu v Španiji.

Novo!!: Sefardski Judje in Sinagoga El Transito, Toledo · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Sefardski Judje in Slovenija · Poglej več »

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije.

Novo!!: Sefardski Judje in Sofija · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesaloniki (grško: Θεσσαλονίκη, Thessaloniki ali krajše Σαλονίκη, Saloniki, turško: Selânik) je glavno mesto prefekture Solun v periferiji Srednja Makedonija.

Novo!!: Sefardski Judje in Solun · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je kontinentalna država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in tudi v srednji Evropi(Panonska nižina).

Novo!!: Sefardski Judje in Srbija · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike.

Novo!!: Sefardski Judje in Srednji vek · Poglej več »

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Novo!!: Sefardski Judje in Talmud · Poglej več »

Tel Aviv

thumbtime.

Novo!!: Sefardski Judje in Tel Aviv · Poglej več »

Tit Flavij

Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.

Novo!!: Sefardski Judje in Tit Flavij · Poglej več »

Toledo

Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.

Novo!!: Sefardski Judje in Toledo · Poglej več »

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Novo!!: Sefardski Judje in Tomaž Akvinski · Poglej več »

Tomás de Torquemada

Tomás de Torquemada, španski dominikanec in inkvizitor, * 1420, Valladolid, Španija, † 16. september 1498, Ávila, Španija.

Novo!!: Sefardski Judje in Tomás de Torquemada · Poglej več »

Tora

Zvitek z besedilom Tore Torá ali Pentatevh (Peteroknižje) pomeni pet Mojzesovih knjig.

Novo!!: Sefardski Judje in Tora · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Sefardski Judje in Tretji rajh · Poglej več »

Tunizija

Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.

Novo!!: Sefardski Judje in Tunizija · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Novo!!: Sefardski Judje in Turčija · Poglej več »

Uriel Acosta

Uriel Acosta, (prejšnje ime Gabriel da Costa) judovski filozof skepticizma, * 1585, Porto, † 1640, Amsterdam.

Novo!!: Sefardski Judje in Uriel Acosta · Poglej več »

Valencija

Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko) je glavno mesto avtonomne avtonomne skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.

Novo!!: Sefardski Judje in Valencija · Poglej več »

Velika Britanija

Lega otoka Velike Britanije Velika Britanija je otok v severnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Sefardski Judje in Velika Britanija · Poglej več »

Venezuela

Bolivarska republika Venezuela (šp. República Bolivariana de Venezuela) ali na kratko Venezuela je obmorska država na severu Južne Amerike, ki je svoje ime dobila po Benetkah (Venezuela špansko pomeni male Benetke).

Novo!!: Sefardski Judje in Venezuela · Poglej več »

Vespazijan

Vespazijan (latinsko), 9.

Novo!!: Sefardski Judje in Vespazijan · Poglej več »

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Novo!!: Sefardski Judje in Vizigoti · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: Sefardski Judje in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Sefardski Judje in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1492

1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Sefardski Judje in 1492 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Sefardi.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »