Kazalo
41 odnosi: Amerika, Anglija, Aragonija, Atlantski ocean, Španija, Švica, Benetke, Beringov preliv, Enciklopedija Britannica, Filip I. Kastiljski, Francija, Giovanni Caboto, Habsburžani, Indija, Ivana Blazna, Izabela I. Kastiljska, Karel V. Habsburški, Katarina Aragonska, Ludvik XII. Francoski, Maksimilijan I. Habsburški, Mednarodna standardna knjižna številka, Mongolsko cesarstvo, Neapelj, Orinoko, Papeška država, Papež Aleksander VI., Pogodba iz Tordesillasa, Predkolumbovska Amerika, Rodbina Trastamara, Sicilija, Sveto rimsko cesarstvo, Svilna pot, Valladolid, Vzhodna Azija, 10. marec, 12. oktober, 1452, 1479, 1492, 1516, 23. januar.
- Španski rimokatoličani
- Rojeni leta 1452
- Umrli leta 1516
- Vitezi reda zlatega runa
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Amerika
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Anglija
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Aragonija
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Atlantski ocean
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Španija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Švica
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Benetke
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Beringov preliv
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Enciklopedija Britannica
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Filip I. Kastiljski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Francija
Giovanni Caboto
Giovanni Caboto, italijansko-angleški pomorščak in raziskovalec, * okoli 1445, Gaeta, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † okoli 1499, severni Atlantik, morda Grenlandija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Giovanni Caboto
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Habsburžani
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Indija
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Ivana Blazna
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Izabela I. Kastiljska
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Karel V. Habsburški
Katarina Aragonska
Katarina Aragonska, prva žena angleškega kralja Henrika VIII., * 15. december 1485, Alcalá de Henares, Španija, † 7. januar 1536, grad Kimbolton, Cambridgshire, Združeno kraljestvo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Katarina Aragonska
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Ludvik XII. Francoski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Maksimilijan I. Habsburški
Mednarodna standardna knjižna številka
Mednarodna standardna knjižna številka (izvirno) ali oznaka ISBN je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje in je bila sprva zasnovana na 9-števčni standardni knjižni številki (SBN).
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Mednarodna standardna knjižna številka
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Mongolsko cesarstvo
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Neapelj
Orinoko
Orinoko je reka, ki teče po nižavjih severnega dela Južne Amerike in z 2140 km dolžine ena najdaljših južnoameriških rek.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Orinoko
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Papeška država
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Papež Aleksander VI.
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Pogodba iz Tordesillasa
Predkolumbovska Amerika
Predkolumbovska Amerika označuje ljudstva in civilizacije na področju celine Amerike pred prihodom evropskih (španskih in portugalskih) osvajalcev konec 15. stoletja.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Predkolumbovska Amerika
Rodbina Trastamara
Rodbina Trastámara je španska rodbina, ki je prišla na oblast leta 1369.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Rodbina Trastamara
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Sicilija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Sveto rimsko cesarstvo
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Svilna pot
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Valladolid
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Vzhodna Azija
10. marec
10.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 10. marec
12. oktober
12.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 12. oktober
1452
1452 (MCDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1452
1479
1479 (MCDLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1479
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1492
1516
1516 (MDXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1516
23. januar
23.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 23. januar
Glej tudi
Španski rimokatoličani
Rojeni leta 1452
Umrli leta 1516
Vitezi reda zlatega runa
Prav tako znan kot Ferdinand Katoliški.