Kazalo
92 odnosi: Akvadukt, Segovia, Al Andaluz, Alcázar de los Reyes Cristianos, Alhambra, Aranjuez, Španija, Španska inkvizicija, Španska kolonialna arhitektura, Španska kolonizacija Amerik, Španski zlati vek, Bajazid II., Bartolomé de las Casas, Bartolomej Kolumb, Bartolomeo d'Alviano, Bazilika Marije Snežne, Rim, Beneška republika, Bilbao, Bitka za Gvinejo, Bizantinsko cesarstvo, Bona Sforza, Cambrai, Castel Nuovo, Donato Bramante, Elizabeta Yorška, Ferdinand II., Francisco Jiménez de Cisneros, Friderik I. Neapeljski, Gibralfaro, Grad Barletta, Granada, Granada, Nikaragva, Henrik VII. Angleški, Inkvizicija, Italijanske vojne, Ivana Blazna, Izabela I. Kastiljska, Izabelina gotika, Jakobova pot, Jorge Manrique, Kambrejska liga, Kanarski otoki, Karel V. Habsburški, Katalonija, Katarina Aragonska, Katoliška kralja, Kraljevina Navarra, Kraljevina Sardinija, Kraljevina Sicilija, Krištof Kolumb, Lorenzo II. Medičejski, ... Razširi indeks (42 več) »
Akvadukt, Segovia
Akvadukt v Segovii (ali natančneje 'vodovodni most') je del rimskega vodovodnega sistema in eden od najbolj pomembnih in najbolje ohranjenih antičnih spomenikov na Iberskem polotoku.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Akvadukt, Segovia
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Al Andaluz
Alcázar de los Reyes Cristianos
Alcázar de los Reyes Cristianos (slovensko Alcazar krščanskih kraljev) je srednjeveški alcazar ob reki Guadalquivir v Córdobi, Španija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Alcázar de los Reyes Cristianos
Alhambra
Partal, Alhambra Alhambra (arabsko الْحَمْرَاء, DIN Al-Ḥamrā', slovensko "rdeča"), točneje Kalat Alhambra (arabsko الْقَلْعَةُ ٱلْحَمْرَاءُ, DIN Al- Al-Qal'at al-Ḥamrā', slovensko "rdeča trdnjava"), je utrjen palačni kompleks, ki so ga v 14.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Alhambra
Aranjuez
Aranjuez je mesto in občina, ki leži 42 km južno od Madrida v južnem delu Madridske skupnosti.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Aranjuez
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Španija
Španska inkvizicija
Pedro Berruguete: ''Sveti Dominik predseduje auto-da-feju.'' (1475) Španska inkvizicija je bila inkvizicija, ki je delovala v Španiji pod nadzorstvom španskih kraljev.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Španska inkvizicija
Španska kolonialna arhitektura
Španska kolonialna arhitektura predstavlja španski kolonialni vpliv na mesta in kraje Novega sveta in Vzhodne Indije, kar je še vedno vidno tako v stavbah kot v vidikih načrtovanja ohranjenih današnjih mest.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Španska kolonialna arhitektura
Španska kolonizacija Amerik
Španska kolonizacija Amerik se je začela leta 1493 na karibskem otoku Hispaniola po prvem potovanju genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba leta 1492 po naročilu kastiljske kraljice Izabele I. Ta čezmorska ozemlja Španskega imperija so bila pod jurisdikcijo kastiljske krone, dokler zadnje ozemlje ni bilo izgubljeno leta 1898.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Španska kolonizacija Amerik
Španski zlati vek
Španski zlati vek (špansko Siglo de oro) je obdobje razcveta španske umetnosti in literature, ki sovpada z vzponom španske Habsburške dinastije.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Španski zlati vek
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bajazid II.
Bartolomé de las Casas
Bartolomé de las Casas, španski teolog, duhovnik, zgodovinar, filozof, kronist in borec za pravice južnoameriških staroselcev, * 24. avgust 1474 oz.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bartolomé de las Casas
Bartolomej Kolumb
Bartolomej Kolumb (genovsko:Bertomê Corombo; Bartolomé Colón; Bartolomeo Colombo), raziskovalec, mlajši brat Krištofa Kolumba, * okoli 1461, † 12. avgust 1514.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bartolomej Kolumb
Bartolomeo d'Alviano
Bartolomeo d'Alviano, italijanski general in admiral, * 1455, † 1515.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bartolomeo d'Alviano
Bazilika Marije Snežne, Rim
Bazilika Marije Snežne (italijansko Basilica Papale di Santa Maria Maggiore, latinsko Basilica Sanctae Mariae Maioris) je znana tudi pod imenom Marija Snežnica, Liberijanska bazilika ali Marija pri jaslicah, in je največja Marijina katoliška cerkev v Rimu, Italija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bazilika Marije Snežne, Rim
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Beneška republika
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bilbao
Bitka za Gvinejo
Bitka za Gvinejo je potekala v Gvinejskem zalivu v zahodni Afriki leta 1478 med portugalsko floto in kastiljsko floto v okviru vojne za kastiljsko nasledstvo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bitka za Gvinejo
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bizantinsko cesarstvo
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Bona Sforza
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Cambrai
Castel Nuovo
Castel Nuovo ("Novi grad"), pogosto imenovan Maschio Angioino (italijansko za "Anžujski stolp"), je srednjeveški grad pred trgom Piazza Municipio in mestno hišo (Palazzo San Giacomo) v središču Neaplja, Kampanija, Italija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Castel Nuovo
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Donato Bramante
Elizabeta Yorška
Elizabeta Yorška, angleška kraljica, * 11. februar 1466 † 11. februar 1503.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Elizabeta Yorška
Ferdinand II.
Ferdinand II. je ime več vladarjev.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Ferdinand II.
Francisco Jiménez de Cisneros
Francisco Jiménez de Cisneros, španski kardinal in politik, * 1436, Torrelaguna, Kastilja (današnja Španija), † 8. november 1517, Roa de Duero, Španija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Francisco Jiménez de Cisneros
Friderik I. Neapeljski
Friderika I. pa ni podpiral njegov bratranec Ferdinand II. Aragonski, kralj Aragona, Sicilije in Sardinije.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Friderik I. Neapeljski
Gibralfaro
Gibralfaro (Špansko Monte Gibralfaro, iz arabskega gebel – hrib in grškega faro – svetilnik) je hrib v Málagi v jugovzhodni Španiji.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Gibralfaro
Grad Barletta
Grad Barletta (italijansko Castello di Barletta) je obalna trdnjava v mestu Barletta v italijanski deželi Apulija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Grad Barletta
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Granada
Granada, Nikaragva
Granada (španska izgovorjava) je mesto v zahodni Nikaragvi in glavno mesto departmaja Granada.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Granada, Nikaragva
Henrik VII. Angleški
Henrik VII., kralj Anglije in gospodar Irske od kronanja 22. avgusta 1485 do svoje smrti ter prvi monarh dinastije Tudor, * 28. januar 1457, Grad Pembroke, Pembrokeshire, Valizija, † 21. april 1509, Palača Richmond, Surrey, Anglija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Henrik VII. Angleški
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Inkvizicija
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Italijanske vojne
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Ivana Blazna
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Izabela I. Kastiljska
Izabelina gotika
Izabelina gotika (v španščini Gótico Isabelino) ali kastiljska pozna gotika je bil prevladujoči arhitekturni slog kraljestva Kastilja v času vladavine katoliških kraljev, kraljice Izabele I. in kralja Ferdinanda II. v poznem 15.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Izabelina gotika
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Jakobova pot
Jorge Manrique
Jorge Manrique, španski pesnik, * ok.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Jorge Manrique
Kambrejska liga
Kambrejska liga je bilo zavezništvo proti Beneški republiki, ki se je izoblikovalo leta 1508 na pobudo papeža Julija II. Sestavljali so ga Papeška država (papež Julij II.), Francija (Ludvik XII. Francoski), Sveto Rimsko cesarstvo (Maksimilijan I. Habsburški), Španija-Kraljevina Sicilija-Neapeljsko kraljestvo (Ferdinand II.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Kambrejska liga
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Kanarski otoki
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Karel V. Habsburški
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Katalonija
Katarina Aragonska
Katarina Aragonska, prva žena angleškega kralja Henrika VIII., * 15. december 1485, Alcalá de Henares, Španija, † 7. januar 1536, grad Kimbolton, Cambridgshire, Združeno kraljestvo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Katarina Aragonska
Katoliška kralja
Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Katoliška kralja
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Kraljevina Navarra
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Kraljevina Sardinija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Kraljevina Sicilija
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Krištof Kolumb
Lorenzo II. Medičejski
Lorenzo II.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Lorenzo II. Medičejski
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Ludvik XII. Francoski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Maksimilijan I. Habsburški
Margareta Avstrijska
Nadvojvodinja Margareta Avstrijska (nemško Margarete von Österreich, francosko Marguerite d'Autriche, nizozemsko Margaretha van Oostenrijk, špansko Margarita de Austria) (10. januar 1480 - 1. december 1530), princesa Asturije in savojska vojvodinja kot posledica dveh porok, je bila guvernerka Habsburške Nizozemske od leta 1507 do 1515 in spet od leta 1519 do 1530.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Margareta Avstrijska
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Marija Burgundska
Marija I. Angleška
Marija I. Tudor, angleška in irska kraljica, * 18. februar 1516, † 17. november 1558.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Marija I. Angleška
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Mongolsko cesarstvo
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Omajadski kalifat
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Padova
Panama
Panama (/ˈpænəmɑː/ ⓘ PAN-ə-mah, /pænəˈmɑː/ pan-ə-MAH; Panamá. IPA: ⓘ), uradno Republika Panama (República de Panamá.), je čezcelinska država v Srednji Ameriki, ki zajema južni del Severne Amerike v severni del Južne Amerike.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Panama
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Papež Klemen VII.
Papež Pavel IV.
Papež Pavel IV.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Papež Pavel IV.
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Peti lateranski koncil
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Pogodba iz Tordesillasa
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Policija
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Polkovnik
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Portugalski imperij
Potovanja Krištofa Kolumba
Med letoma 1492 in 1504 je italijanski raziskovalec Krištof Kolumb vodil štiri španske čezatlantske pomorske ekspedicije za odkrivanje Karibov ter Srednje in Južne Amerike.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Potovanja Krištofa Kolumba
Pristanišče Valencija
Pristanišče v Valenciji je drugo največje morsko pristanišče v Španiji in eno izmed največjih v Sredozemskem morju z letnim pretovorom 55 milijonov ton ter več kot 3.000.000 TEU (kontejnerskih enot).
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Pristanišče Valencija
Rodbina Trastamara
Rodbina Trastámara je španska rodbina, ki je prišla na oblast leta 1369.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Rodbina Trastamara
Samostan San Juan de los Reyes, Toledo
Samostan San Juan de los Reyes (špansko Monasterio de San Juan de los Reyes) je zgodovinski samostan frančiškanskega reda v Toledu v Španiji, ki sta ga zgradila katoliška monarha v letih 1477-1504.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Samostan San Juan de los Reyes, Toledo
Samostan sv. Marka, Leon
Samostan svetega Marka (špansko Convento de San Marcos) je bil samostan v Leónu v Španiji, danes delujoč luksuzni hotel parador.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Samostan sv. Marka, Leon
San Pietro in Montorio
San Pietro in Montorio (Sveti Peter na Zlati gori) je cerkev v Rimu v Italiji, ki ima na svojem dvorišču Tempietto, majhen spominski martyrium (grob), ki ga je zgradil Donato Bramante.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in San Pietro in Montorio
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Santiago de Compostela
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Sedemnajst provinc
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Sefardski Judje
Seznam španskih kraljev
To je seznam španskih kraljev, ki so vladali združeni Španiji.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Seznam španskih kraljev
Sicilski parlament
Palermu, glavni zgodovinski sedež sicilskega parlamenta Sicilski parlament je bil zakonodajna oblast Kraljevine Sicilije.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Sicilski parlament
Stolnica Kristusovega učlovečenja, Granada
Glavna ladja, kapela in oboki iz stolnice Granada. Stolnica Kristusovega učlovečenja (špansko: Catedral de Granada, Santa Iglesia Catedral Metropolitana de la Encarnacióna de Granada) je stolnica v mestu Granada, glavnem mestu province z istim imenom v avtonomni skupnosti Andaluzija, Španija.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Stolnica Kristusovega učlovečenja, Granada
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Suženjstvo
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Sveto rimsko cesarstvo
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Taranto
Tenerife
Tenerife je največji in najbolj gosto poseljen izmed sedmih Kanarskih otokov.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Tenerife
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Valladolid
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Vasco Núñez de Balboa
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Velika geografska odkritja
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Zgodovina Španije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in Zgodovina Rimskega cesarstva
10. marec
10.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 10. marec
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1492
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1500
1511
1511 (MDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1511
1516
1516 (MDXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ferdinand II. Aragonski in 1516
Prav tako znan kot Ferdinand Katoliški.