Kazalo
88 odnosi: Abd Al Rahman I., Abd Al Rahman III., Abu Mansoor Nizar al-Aziz Billah, Akvitanija, Al Andaluz, Alfonz VI. Kastiljski, Alicante, Almohadi, Almoravidi, Andaluzija, Arabci, Aragonija, Aragonsko kraljestvo, Arheologija, Španščina, Španija, Španski imperij, Berberi, Bitka pri Covadongi, Bitka pri Toursu, Bordeaux, Ceuta, Damask, Diktatura, Duero, Ebro, El Cid, Emir, Fevdalizem, Francisco Franco, Frankovsko cesarstvo, Gibraltarski preliv, Goti, Granada, Iberski polotok, Islam, José Ortega y Gasset, Judje, Karavela, Karel Veliki, Karolinško cesarstvo, Karolingi, Katalonija, Komunizem, Kordova, Kordovski kalifat, Kraljevina Navarra, Krščanstvo, Krištof Kolumb, Marksizem, ... Razširi indeks (38 več) »
- Krščanski izrazi
- Politični izrazi
- Vojne Portugalske
- Vojne srednjega veka
Abd Al Rahman I.
Abd Al Rahman I. (arabsko عبد الرحمن الداخِل, DIN ʿAbd ar-Raḥman, špansko Abderramán I) s polnim imenom Abd al-Rahman ibn Mu'awiya ibn Hisham ibn Abd al-Malik ibn Marwan, je bil prvi emir Kordovskega emirata, ki je vladal od leta 756 do 788, * 731, Damask, Umajadski kalifat, † 30.
Poglej Rekonkvista in Abd Al Rahman I.
Abd Al Rahman III.
Abd Al Rahman III. (arabsko عبد الرحمن الثالث, DIN: ′Abd ar-Rahmān ibn Muhammad ibn ′Abd Allāh ibn Muhammad ibn ′abd ar-Rahman ibn al-Hakam ar-Rabdi ibn Hisham ibn ′abd ar-Rahman ad-Dakhil, špansko Abderramán III), kordovski emir (912-929) in kalif (929-961) iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891, Córdoba, † 961, Córdoba.
Poglej Rekonkvista in Abd Al Rahman III.
Abu Mansoor Nizar al-Aziz Billah
Abu Mansoor Nizar al-Aziz Billah, fatimidski kalif, * 955, † 996.
Poglej Rekonkvista in Abu Mansoor Nizar al-Aziz Billah
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Rekonkvista in Akvitanija
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Rekonkvista in Al Andaluz
Alfonz VI. Kastiljski
Alfonz VI.
Poglej Rekonkvista in Alfonz VI. Kastiljski
Alicante
Alicante je glavno mesto istoimenske province Alicante, ki ima pristanišče in je industrijsko središče.
Poglej Rekonkvista in Alicante
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Poglej Rekonkvista in Almohadi
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Poglej Rekonkvista in Almoravidi
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Rekonkvista in Andaluzija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Rekonkvista in Arabci
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Poglej Rekonkvista in Aragonija
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Rekonkvista in Aragonsko kraljestvo
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Rekonkvista in Arheologija
Španščina
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).
Poglej Rekonkvista in Španščina
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Rekonkvista in Španija
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Rekonkvista in Španski imperij
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Rekonkvista in Berberi
Bitka pri Covadongi
Po naglem arabskem osvajanju Iberskega polotoka v letih 711 do 718 so muslimanski voditelji doživeli svoj prvi poraz v boju proti kristjanom leta 722 v bitki pri Covadongi, kjer jih je premagala vojska pod vodstvom vizigotskega plemiča Pelagija (špansko: Don Pelayo, angleško: Pelagius).
Poglej Rekonkvista in Bitka pri Covadongi
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Poglej Rekonkvista in Bitka pri Toursu
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Rekonkvista in Bordeaux
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Poglej Rekonkvista in Ceuta
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Rekonkvista in Damask
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Poglej Rekonkvista in Diktatura
Duero
Douro (portugalsko; špansko Duero; latinsko Durius) je reka Iberskega polotoka z največjim pretokom.
Poglej Rekonkvista in Duero
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Poglej Rekonkvista in Ebro
El Cid
Rodrigo Díaz de Vivar je bil rojen v majhnem mestu Vivar del Cid blizu Burgosa med letoma 1043 in 1047, umrl pa je 10.
Poglej Rekonkvista in El Cid
Emir
Emir je moško osebno ime.
Poglej Rekonkvista in Emir
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Rekonkvista in Fevdalizem
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Poglej Rekonkvista in Francisco Franco
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Rekonkvista in Frankovsko cesarstvo
Gibraltarski preliv
Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.
Poglej Rekonkvista in Gibraltarski preliv
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Rekonkvista in Goti
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Rekonkvista in Granada
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Rekonkvista in Iberski polotok
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Rekonkvista in Islam
José Ortega y Gasset
José Ortega y Gasset, španski filozof, esejist in literarni kritik, * 9. maj 1883, Madrid, Španija, † 18. oktober 1955, Madrid.
Poglej Rekonkvista in José Ortega y Gasset
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Rekonkvista in Judje
Karavela
Portugalska karavela, okrašena s križem Kristusovega reda. Standardna karavela, ki so jo uporabljali Portugalci na svojih raziskovalnih odpravah. Posadka je štela okrog 20 mornarjev. ''Caravela latina'' Karavela je majhna, lahko vodljiva jadrnica, ki so jo konec 15.
Poglej Rekonkvista in Karavela
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Rekonkvista in Karel Veliki
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Rekonkvista in Karolinško cesarstvo
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Rekonkvista in Karolingi
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Rekonkvista in Katalonija
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Rekonkvista in Komunizem
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Rekonkvista in Kordova
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Rekonkvista in Kordovski kalifat
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Rekonkvista in Kraljevina Navarra
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Rekonkvista in Krščanstvo
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Rekonkvista in Krištof Kolumb
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Rekonkvista in Marksizem
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Rekonkvista in Maroko
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Rekonkvista in Mavri
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Rekonkvista in Monarhija
Moriski
Moriski so Mavri, ki so jih v poznem 15. stoletju prisilno pokristjanili.
Poglej Rekonkvista in Moriski
Murcia
Murcia (špansko: muɾθja) je mesto v jugovzhodni Španiji, glavno mesto in najbolj naseljeno mesto regije Murcia (Región de Murcia) in sedmo največje mesto v državi, kjer živi 442.573 prebivalcev (v letu 2009).
Poglej Rekonkvista in Murcia
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Rekonkvista in Nacionalizem
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Rekonkvista in Narod
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Rekonkvista in Novi svet
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Rekonkvista in Novinarstvo
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Rekonkvista in Omajadski kalifat
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Rekonkvista in Papež
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Rekonkvista in Papež Aleksander III.
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Rekonkvista in Pireneji
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Poglej Rekonkvista in Portugalščina
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Rekonkvista in Portugalska
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Poglej Rekonkvista in Portugalski imperij
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Rekonkvista in Religija
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Rekonkvista in Revolucija
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Rekonkvista in Rim
Roderik
Roderik (Rodrigo) v mnogih klasičnih virih poimenovan tudi kot Don Roderik (Don Rodrigo), je bil kralj vizigotov med letoma 710 in 711.
Poglej Rekonkvista in Roderik
Salamanca
Položaj v Španiji Salamanca je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon v osrednji Španiji in glavno mesto istoimenske province Salamanca.
Poglej Rekonkvista in Salamanca
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Rekonkvista in Santiago de Compostela
Segovia
Segovia je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon (Castilla y León) v Španiji.
Poglej Rekonkvista in Segovia
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Poglej Rekonkvista in Septimanija
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Rekonkvista in Severna Afrika
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Rekonkvista in Sevilja
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Rekonkvista in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Rekonkvista in Sredozemlje
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Poglej Rekonkvista in Sveti Jakob
Taifa
Iberski polotok leta 1030 Taifa (arabsko طائفة, DIN ṭā'ifa, mn. طوائف, DIN ṭawā'if, špansko reinos de taifas) je bila ena od devetintrideset državic, večinoma kraljestev in emiratov, ki so razglasile svojo neodvisnost po strmoglavljenju kalifa Hišama III.
Poglej Rekonkvista in Taifa
Tarik ibn Zijad
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Poglej Rekonkvista in Tarik ibn Zijad
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Rekonkvista in Toledo
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Rekonkvista in Valencija
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Rekonkvista in Velika geografska odkritja
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Rekonkvista in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Rekonkvista in Vizigotsko kraljestvo
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Rekonkvista in 1492
722
722 (DCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Rekonkvista in 722