Kazalo
263 odnosi: Abel Tasman, Abraham Zacuto, Acapulco, Aden, Admiralski otoki, Afonso de Albuquerque, Al Andaluz, Al-Idrizi, Aleksander Jaroslavič Nevski, Aleksander Veliki, Alvise Cadamosto, Amazonka, Amerigo Vespucci, Amsterdam, Amur, Anadir (reka), Andi, Andrés de Urdaneta, Angara, Angleška renesansa, Antarktika, Antwerpen, Argentina, Arkebuza, Astrahanski kanat, Astrolab, Astronomija, Atenska šola, Atlantski ocean, Avstralazija, Avstralija, Azori, Španija, Španska renesansa, Šrilanka, Črna smrt, Bahami, Bahrajn, Bajkalsko jezero, Barcelona, Barentsovo morje, Belo morje, Beneška republika, Beringov preliv, Beringovo morje, Biserna reka, Bizantinsko cesarstvo, Borneo, Brazilija, Brugge, ... Razširi indeks (213 več) »
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Poglej Velika geografska odkritja in Abel Tasman
Abraham Zacuto
Abraham Zacuto, portugalski astronom, astrolog, matematik in zgodovinar, * 1450, Salamanca, Španija, † 1510, Damask, Sirija.
Poglej Velika geografska odkritja in Abraham Zacuto
Acapulco
Zaliv Acapulco Acapulco (polno ime Acapulco de Juárez) je letoviško in pristaniško mesto na pacifiški obali Mehike, leži v zvezni državi Guererro.
Poglej Velika geografska odkritja in Acapulco
Aden
Aden je lahko.
Poglej Velika geografska odkritja in Aden
Admiralski otoki
Admiralski otoki (angleško Admiralty Islands) so skupina 40 otokov v Bismarckovem otočju, v jugozahodnem delu Tihega oceana, spadajo pa pod Papuo Novo Gvinejo.
Poglej Velika geografska odkritja in Admiralski otoki
Afonso de Albuquerque
Afonso de Albuquerque, portugalski general in admiral, * 1453, Alhandra, † 16. december 1515, Goa.
Poglej Velika geografska odkritja in Afonso de Albuquerque
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Velika geografska odkritja in Al Andaluz
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah.
Poglej Velika geografska odkritja in Al-Idrizi
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Velika geografska odkritja in Aleksander Jaroslavič Nevski
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Velika geografska odkritja in Aleksander Veliki
Alvise Cadamosto
Alvise Cadamosto, italijanski pomorščak in raziskovalec, * 1432, Benetke, † 18. julij 1488.
Poglej Velika geografska odkritja in Alvise Cadamosto
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Poglej Velika geografska odkritja in Amazonka
Amerigo Vespucci
Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.
Poglej Velika geografska odkritja in Amerigo Vespucci
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Velika geografska odkritja in Amsterdam
Amur
Amur ((Reka črnega zmaja), mongolsko Хара-Мурэн, Hara-Muren ali »Črna reka«, mandžursko Sahaliyan Ula, dobesedno »Črna reka«) je mejna reka med Rusijo in kitajsko in njeno pokrajino Mandžurijo, dolga 4444 km.
Poglej Velika geografska odkritja in Amur
Anadir (reka)
Satelitska slika Anadirja Anádir (rusko Ана́дырь) je reka na skrajnem severovzhodu Sibirije v Rusiji v Čukotki.
Poglej Velika geografska odkritja in Anadir (reka)
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Velika geografska odkritja in Andi
Andrés de Urdaneta
Andrés de Urdaneta, španski avguštinec, pomorščak in raziskovalec, * 30. november 1498, Ordizia, † 3. junij 1569, Ciudad de México.
Poglej Velika geografska odkritja in Andrés de Urdaneta
Angara
Angara (burjatsko in Ангар, Angar, "razpoka") je velika reka v Sibiriji, ki teče skozi Irkutsko oblast in Krasnojarski okraj.
Poglej Velika geografska odkritja in Angara
Angleška renesansa
Angleška renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Angliji od konca 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Angleška renesansa
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Velika geografska odkritja in Antarktika
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Poglej Velika geografska odkritja in Antwerpen
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Velika geografska odkritja in Argentina
Arkebuza
Arkebúza je ročno strelno orožje, ki so ga izumili v poznem srednjem veku.
Poglej Velika geografska odkritja in Arkebuza
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Astrahanski kanat
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Velika geografska odkritja in Astrolab
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Velika geografska odkritja in Astronomija
Atenska šola
Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Velika geografska odkritja in Atenska šola
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Velika geografska odkritja in Atlantski ocean
Avstralazija
Avstralazija Avstralazija je podregija Oceanije, ki zajema Avstralijo in Novo Zelandijo, po nekaterih delitvah pa tudi Novo Gvinejo.
Poglej Velika geografska odkritja in Avstralazija
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Velika geografska odkritja in Avstralija
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Velika geografska odkritja in Azori
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Velika geografska odkritja in Španija
Španska renesansa
Renesansa je prispela na Iberski polotok preko sredozemske posesti Aragonske krone in mesta Valencia.
Poglej Velika geografska odkritja in Španska renesansa
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Velika geografska odkritja in Šrilanka
Črna smrt
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.
Poglej Velika geografska odkritja in Črna smrt
Bahami
Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.
Poglej Velika geografska odkritja in Bahami
Bahrajn
Manama, glavno mesto Bahrajna Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država.
Poglej Velika geografska odkritja in Bahrajn
Bajkalsko jezero
Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.
Poglej Velika geografska odkritja in Bajkalsko jezero
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Velika geografska odkritja in Barcelona
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Velika geografska odkritja in Barentsovo morje
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Velika geografska odkritja in Belo morje
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Velika geografska odkritja in Beneška republika
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Velika geografska odkritja in Beringov preliv
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Velika geografska odkritja in Beringovo morje
Biserna reka
Biserna reka, znana tudi po kitajskem imenu Džudžjang ali Džu Džjang v mandarinskem pinjinu ali Ču Kiangu in prej pogosto znana kot Kantonska reka, je obsežen rečni sistem v južni Kitajski.
Poglej Velika geografska odkritja in Biserna reka
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Velika geografska odkritja in Bizantinsko cesarstvo
Borneo
Topografski zemljevid Bornea z vrisanimi državnimi mejami Borneo je otok, ki leži v sredini Malajskega otočja v jugovzhodni Aziji.
Poglej Velika geografska odkritja in Borneo
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Velika geografska odkritja in Brazilija
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Velika geografska odkritja in Brugge
Cape Breton (otok)
Cape Breton je otok v severnem Atlantskem oceanu, ki leži ob kanadski obali, na vzhodnem robu zaliva sv.
Poglej Velika geografska odkritja in Cape Breton (otok)
Cape Cross
Cape Cross (afrikansko Kaap Kruis; nemško Das Kreuz Kaap; portugalsko Cabo da Cruz) je majhen rt v južnem Atlantiku na Obali okostij v zahodni Namibiji ob avtocesti C34 okoli 60 kilometrov severno od Henties Baya in 120 km severno od Swakopmunda.
Poglej Velika geografska odkritja in Cape Cross
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Poglej Velika geografska odkritja in Ceuta
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Poglej Velika geografska odkritja in Daljni vzhod
Dženg He
Dženg He (tradicionalno kitajsko: 鄭和; poenostavljeno kitajsko: 郑和; pinjin: Zhèng Hé; Wade-Giles: Cheng Ho; rojstno ime 马三宝; arabsko ime Hadždži Mahmud), kitajski pomorščak in raziskovalec, * 1371, † 1435.
Poglej Velika geografska odkritja in Dženg He
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Poglej Velika geografska odkritja in Džida
Džunka
Džunka je kitajska jadrnica.
Poglej Velika geografska odkritja in Džunka
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Velika geografska odkritja in Dinastija Han
Dinastija Ming
Ozemeljski in časovni prikaz vladanja dinastije Ming (rumeno) na Kitajskem (preostanek črn) Dinastija Ming je bila kitajska vladarska dinastija med letoma 1368 in 1644.
Poglej Velika geografska odkritja in Dinastija Ming
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Velika geografska odkritja in Dinastija Tang
Diogo Cão
Diogo Cão (portugalska izgovarjava), Diogo Cam ali Diego Cam je bil portugalski raziskovalec in eden najopaznejših pomorščakov v dobi raziskovanj.
Poglej Velika geografska odkritja in Diogo Cão
Droga
Droga je lahko.
Poglej Velika geografska odkritja in Droga
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Velika geografska odkritja in Družba Jezusova
Dum diversas
Dum diversas je papeška bula, ki jo je izdal Nikolaj V. 16. junija 1452.
Poglej Velika geografska odkritja in Dum diversas
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Velika geografska odkritja in Efemeride
Elmina
Elmina, poznana tudi kot Edina po domače Fante, je mesto in glavno mesto okrožja Komenda/Edina/Eguafo/Abirem na južni obali Gane v osrednji regiji, ki leži v zalivu Atlantskega oceana, 12 km zahodno od Cape Coasta.
Poglej Velika geografska odkritja in Elmina
Fatimidski kalifat
Fatimidski kalifat, ismailijsko šiitski kalifat od 10.
Poglej Velika geografska odkritja in Fatimidski kalifat
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Velika geografska odkritja in Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Poglej Velika geografska odkritja in Ferdinand Magellan
Fidži
Fidži (fidžijsko-hindijsko फ़िजी, Fijī), uradno Republika Fidžijski otoki (fidžijsko-hindijsko फ़िजी गणराज्य, Fijī Gaṇarājya), je otoška država v južnem Tihem oceanu vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja.
Poglej Velika geografska odkritja in Fidži
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Velika geografska odkritja in Filip II. Španski
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Velika geografska odkritja in Filipini
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej Velika geografska odkritja in Florida
Fra Maurov zemljevid
Fra Maurov zemljevid sveta, »ki velja za največji spomenik srednjeveške kartografije«, je zemljevid sveta, ki ga je okoli leta 1450 izdelal italijanski kartograf Fra Mauro.
Poglej Velika geografska odkritja in Fra Maurov zemljevid
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Velika geografska odkritja in Franc I. Francoski
Francis Drake
Viceadmiral sir Francis Drake, angleški morjeplovec, uradni najemnik, pirat in politik.
Poglej Velika geografska odkritja in Francis Drake
Francoska renesansa
Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Francoska renesansa
Galeja
Grška galeja Galéja je ladja, ki so jo uporabljali stari Grki in stari Rimljani.
Poglej Velika geografska odkritja in Galeja
Gana
Republika Gana je obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkina Faso, na vzhodu na Togo, na jugu na Gvinejski zaliv, ter na zahodu na Slonokoščeno obalo.
Poglej Velika geografska odkritja in Gana
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Velika geografska odkritja in Genovska republika
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Velika geografska odkritja in Gent
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Velika geografska odkritja in Geograf
Gibraltarski preliv
Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.
Poglej Velika geografska odkritja in Gibraltarski preliv
Gran Chaco
Pokrajina v Gran Chacu, Chaco Boreal, Paragvaj Suhi chaco, kot ga razmejuje Svetovni sklad za prostoživeče živali Gran Chaco ali Suhi Chaco je redko poseljena, vroča in semiaridna nižinska naravna regija porečja Río de la Plata, razdeljena med vzhodno Bolivijo, zahodni Paragvaj, severno Argentino ter del brazilskih zveznih držav Mato Grosso in Mato Grosso Sul, kjer je povezan z regijo Pantanal.
Poglej Velika geografska odkritja in Gran Chaco
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Velika geografska odkritja in Granada
Guangdžov
Guangdžov (ali), poznan tudi kot Canton in alternativno romaniziran kot Kvangčov (Kwangchow) je največje mesto in prestolnica province Guangdong v južni Kitajski.
Poglej Velika geografska odkritja in Guangdžov
Gusarstvo
Gusarstvo je piratstvo, ki ga neka država uporablja v vojaške namene.
Poglej Velika geografska odkritja in Gusarstvo
Gvajana
Gvajana, uradno Kooperativna republika Gvajana, je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (ameroindijanska beseda, ki pomeni »dežela mnogih voda«) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo.
Poglej Velika geografska odkritja in Gvajana
Gvarani
Gvarani so avtohtono ljudstvo v Južni Ameriki, ki živijo ob rekah Paragvaj in La Plata v državah Paragvaj, Brazilija in Argentina.
Poglej Velika geografska odkritja in Gvarani
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Poglej Velika geografska odkritja in Gvinejski zaliv
Habarovsk
Habarovsk (rusko Хаба́ровск) je mesto v Ruski federaciji, glavno mesto Habarovskega okraja.
Poglej Velika geografska odkritja in Habarovsk
Haiti
Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.
Poglej Velika geografska odkritja in Haiti
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Velika geografska odkritja in Hansa
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej Velika geografska odkritja in Havaji
Henrik Pomorščak
Henrik, vojvoda Viseujski (4. marec 1394 - 13. november 1460), bolj znan kot princ Henrik Pomorščak (portugalsko Infante de Sagres ou Navegador ali Infante Dom Henrique), je bil osrednji lik v prvih dneh Portugalskega imperija in v evropskih pomorskih odkritjih v 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Henrik Pomorščak
Henrik VII. Angleški
Henrik VII., kralj Anglije in gospodar Irske od kronanja 22. avgusta 1485 do svoje smrti ter prvi monarh dinastije Tudor, * 28. januar 1457, Grad Pembroke, Pembrokeshire, Valizija, † 21. april 1509, Palača Richmond, Surrey, Anglija.
Poglej Velika geografska odkritja in Henrik VII. Angleški
Henry Hudson
Sir Henry Hudson, angleški pomorski raziskovalec in navigator, * neznano kdaj, nekateri viri navajajo 12. september 1570, drugi 1550, † približno 1611.
Poglej Velika geografska odkritja in Henry Hudson
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.
Poglej Velika geografska odkritja in Hernán Cortés
Hispaniola
Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.
Poglej Velika geografska odkritja in Hispaniola
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Velika geografska odkritja in Hugenoti
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Velika geografska odkritja in Ibn Batuta
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Velika geografska odkritja in Indija
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Velika geografska odkritja in Indijski ocean
Irtiš
Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.
Poglej Velika geografska odkritja in Irtiš
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Velika geografska odkritja in Italijanska renesansa
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Velika geografska odkritja in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jacques Cartier
Jacques Cartier, francoski pomorščak in raziskovalec, * 31. december 1491, Saint-Malo, Francija, † 1. september 1557, Saint-Malo.
Poglej Velika geografska odkritja in Jacques Cartier
Jakuti
Jakuti ali Saha (jakutsko Сахалар) so turški narod, ki živi večinoma v Republiki Jakutiji v Ruski federaciji.
Poglej Velika geografska odkritja in Jakuti
Jakutija
Jakutija (uradno Republika Saha (Jakutija)) je avtonomna republika Ruske federacije v Daljnovzhodnem federalnem okrožju.
Poglej Velika geografska odkritja in Jakutija
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Velika geografska odkritja in James Cook
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Velika geografska odkritja in Jemen
Jenisej
Jenisej je reka v zahodni Rusiji in je ena najdaljših rek v Aziji.
Poglej Velika geografska odkritja in Jenisej
Juan Sebastián Elcano
Juan Sebastián Elcano ali El Cano, španski pomorščak in raziskovalec, * 1476, Getaria, † Tihi ocean 4. avgust 1526.
Poglej Velika geografska odkritja in Juan Sebastián Elcano
Južna Karolina
Júžna Karolína (angleško South Carolina) je zvezna država na jugovzhodu ZDA.
Poglej Velika geografska odkritja in Južna Karolina
Jurij III. Britanski
Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.
Poglej Velika geografska odkritja in Jurij III. Britanski
Kadilo
Boswellia sacra Pripravljeno kadilo Kadílo je organska snov, ki pri sežiganju oddaja aromatičen dim.
Poglej Velika geografska odkritja in Kadilo
Kagan
Kagan oz.
Poglej Velika geografska odkritja in Kagan
Kalifornijski polotok
Kalifornijski polotok je polotok na severozahodu Mehike, ki ločuje Kalifornijski zaliv od Tihega oceana.
Poglej Velika geografska odkritja in Kalifornijski polotok
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Poglej Velika geografska odkritja in Kamčatka
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Poglej Velika geografska odkritja in Kanarski otoki
Karaka
Kolumbova karaka ''Santa Maria'', slika Andriesa van Eertvelta iz leta 1628. Karáka (kar oboje pomeni ladja, iz arabskega in nato grškega: kérkouros, kar pomeni splav ali vlek), portugalska in španska trgovska jadrnica s tremi ali štirimi jambori, ki so jo v 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Karaka
Karakorum (mesto)
Samostan Erdene Zuu. Stupe samostana Erdene Zuu. Kamnita želva. Karakorum, je bil v 13.
Poglej Velika geografska odkritja in Karakorum (mesto)
Karavela
Portugalska karavela, okrašena s križem Kristusovega reda. Standardna karavela, ki so jo uporabljali Portugalci na svojih raziskovalnih odpravah. Posadka je štela okrog 20 mornarjev. ''Caravela latina'' Karavela je majhna, lahko vodljiva jadrnica, ki so jo konec 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Karavela
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Velika geografska odkritja in Karel V. Habsburški
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Poglej Velika geografska odkritja in Karibi
Karolinsko otočje
Karolinsko otočje Karolinsko otočje je skupina majhnih atolov v zahodnem Tihem oceanu, severozahodno od Nove Gvineje.
Poglej Velika geografska odkritja in Karolinsko otočje
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Poglej Velika geografska odkritja in Karsko morje
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Velika geografska odkritja in Kartografija
Katoliška kralja
Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.
Poglej Velika geografska odkritja in Katoliška kralja
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Velika geografska odkritja in Kazanski kanat
Kolonializem
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.
Poglej Velika geografska odkritja in Kolonializem
Kolumbija
Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.
Poglej Velika geografska odkritja in Kolumbija
Kompas
Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.
Poglej Velika geografska odkritja in Kompas
Kongo (reka)
Kóngo je najdaljša reka v zahodni Srednji Afriki in s 4.700 km druga najdaljša reka Afrike (za Nilom).
Poglej Velika geografska odkritja in Kongo (reka)
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Velika geografska odkritja in Konstantinopel
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Velika geografska odkritja in Kozaki
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Velika geografska odkritja in Krištof Kolumb
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Velika geografska odkritja in Križarske države
Kublajkan
Kublajkan, mongolski kan, *23. september 1215, † 18. februar 1294.
Poglej Velika geografska odkritja in Kublajkan
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Velika geografska odkritja in Kuga
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Poglej Velika geografska odkritja in Lena
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Velika geografska odkritja in Levant
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Velika geografska odkritja in Lizbona
Luzon
Satelitska slika v pravih barvah Luzon je otok v Jugovzhodni Aziji, največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo filipinsko otočje.
Poglej Velika geografska odkritja in Luzon
Madagaskar
Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.
Poglej Velika geografska odkritja in Madagaskar
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Velika geografska odkritja in Madeira
Magellanov preliv
Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.
Poglej Velika geografska odkritja in Magellanov preliv
Maine
Maine je zvezna država ZDA, del regije Nova Anglija na skrajnem severovzhodu države.
Poglej Velika geografska odkritja in Maine
Makav
Makav tudi Macau ali Macao (kitajsko: 澳門; 澳门), uradno ime Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Makav, je posebno administrativno območje.
Poglej Velika geografska odkritja in Makav
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Velika geografska odkritja in Malta
Manila
Središče mesta ponoči Mesto Manila (filipinsko Lungsod ng Maynila), največkrat samo Manila, je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Filipinov.
Poglej Velika geografska odkritja in Manila
Manilski galeoni
Španski galeon Manilski galeoni ali Manila-Acapulco galeoni so bile španske trgovske ladje, ki so enkrat ali dvakrat na leto prečkale Tihi ocean med Manilo na Filipinih in Acapulcom v Novi Španiji (danes Mehika).
Poglej Velika geografska odkritja in Manilski galeoni
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Velika geografska odkritja in Marco Polo
Marshallovi otoki
Republika Marshallovi otoki je otoška država v mikronezijski regiji Tihega oceana, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Federativnih držav Mikronezije in južno od ameriškega otoka Wake.
Poglej Velika geografska odkritja in Marshallovi otoki
Maskat
Maskat (arabsko: مَسْقَط, izgovorjava Masqaṭ) je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto v Omanu.
Poglej Velika geografska odkritja in Maskat
Matteo Ricci
Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11.
Poglej Velika geografska odkritja in Matteo Ricci
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Velika geografska odkritja in Mavri
Mavricij
Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius;; mavricijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega.
Poglej Velika geografska odkritja in Mavricij
Mavricij Oranski
Mavricij Oranski (nizozemsko: Maurits van Oranje), grof Nassavski, knez Oranski (od 1618), * 13. november 1567, Dillenburg, † 23. april 1625, Haag.
Poglej Velika geografska odkritja in Mavricij Oranski
Medvedji otok
Medvedji otok (norveško: Bjørnøya) je najjužnejši otok Svalbarda.
Poglej Velika geografska odkritja in Medvedji otok
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Velika geografska odkritja in Mehika
Merkantilizem
Merkantilizem je predstavljal vodilno gospodarsko teorijo med 16.
Poglej Velika geografska odkritja in Merkantilizem
Mjanmar
Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.
Poglej Velika geografska odkritja in Mjanmar
Moluki
Moluki so otočje v Jugovzhodni Aziji, ki leži v Bandskem morju med Sulavezijem na zahodu in Novo Gvinejo na vzhodu.
Poglej Velika geografska odkritja in Moluki
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Velika geografska odkritja in Mongoli
Morska pot v Indijo
Začimbna pot v 15. in 16. stoletju Slika Vasco da Gama ob prihodu v Indijo, ki nosi zastavo ''Descubrimientos'': grb Portugalske in Kristusov križ, pokrovitelja, ki je omogočil odpravo Henrika Navigatorja. Morska pot v Indijo iz Evrope okoli Afrike na indijsko podcelino in začimbnih otokov Indokine (Moluki), zato se imenuje tudi Začimbna pot.
Poglej Velika geografska odkritja in Morska pot v Indijo
Muškatovec
Muškatovec ali muškatno drevo je katerakoli izmed vrst dreves v rodu Myristica, ki uspevajo predvsem v jugovzhodni Aziji.
Poglej Velika geografska odkritja in Muškatovec
Nageljnove žbice
Nageljnove žbice (klinčki) so močno dišeči in pekoči posušeni cvetni popki dišečega klinčevca (Syzygium aromaticum).
Poglej Velika geografska odkritja in Nageljnove žbice
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Poglej Velika geografska odkritja in Namibija
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Velika geografska odkritja in Neapeljsko kraljestvo
Nemška renesansa
Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Nemška renesansa
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Velika geografska odkritja in New York
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Poglej Velika geografska odkritja in Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC) je bila trgovska delniška družba, ki je z lastno vojsko v imenu Republike Nizozemske uveljavljala trgovske, vojaške in politične interese v Aziji in južni in vzhodni Afriki.
Poglej Velika geografska odkritja in Nizozemska vzhodnoindijska družba
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Velika geografska odkritja in Normani
Nova Škotska
Nova Škotska (latinsko: Nova Scotia (izvirno ime), gelsko: Alba Nuadh, francosko: Nouvelle-Écosse) je provinca na jugovzhodni obali Kanade.
Poglej Velika geografska odkritja in Nova Škotska
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Poglej Velika geografska odkritja in Nova dežela
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Velika geografska odkritja in Nova Gvineja
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Velika geografska odkritja in Nova Zelandija
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Velika geografska odkritja in Novi svet
Ognjena zemlja
Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Poglej Velika geografska odkritja in Ognjena zemlja
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Velika geografska odkritja in Ohotsko morje
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Velika geografska odkritja in Oman
Opij
Opij je posušen mleček iz nezrelih glavic vrtnega maka (Papaver somniferum).
Poglej Velika geografska odkritja in Opij
Orinoko
Orinoko je reka, ki teče po nižavjih severnega dela Južne Amerike in z 2140 km dolžine ena najdaljših južnoameriških rek.
Poglej Velika geografska odkritja in Orinoko
Ortodoksni Judje
Ortodoksna (grško orthós, „pravi“, dóxa, „nauk“) oblika judovstva je ena izmed treh glavnih oblik skupin judovske veroizpovedi.
Poglej Velika geografska odkritja in Ortodoksni Judje
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Velika geografska odkritja in Otočje
Panamska ožina
Panamska zemeljska ožina (špansko Istmo de Panamà), zgodovinsko znana kot Darienska vrzel, je ozek pas kopnega, ki leži med Karibskim morjem in Tihim oceanom in povezuje Severno in Južno Ameriko.
Poglej Velika geografska odkritja in Panamska ožina
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Velika geografska odkritja in Papež Aleksander VI.
Papež Inocenc IV.
Papež Inocenc IV., rojen kot Sinibaldo Fieschi, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1195 Genova, Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo, † 7. december 1254, Neapelj, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Velika geografska odkritja in Papež Inocenc IV.
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Poglej Velika geografska odkritja in Papež Nikolaj V.
Papuanska Nova Gvineja
Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke.
Poglej Velika geografska odkritja in Papuanska Nova Gvineja
Pasat
Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.
Poglej Velika geografska odkritja in Pasat
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Velika geografska odkritja in Perzijski zaliv
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Velika geografska odkritja in Pogodba iz Tordesillasa
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Velika geografska odkritja in Pomorske republike
Portolanski zemljevid
Portolan ali portolanski zemljevid so starodavne pomorske karte, ki so bile prvič izdelane v 13.
Poglej Velika geografska odkritja in Portolanski zemljevid
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Poglej Velika geografska odkritja in Portugalci
Portugalsko pomorsko raziskovanje
Portugalsko pomorsko raziskovanje je povzročilo številna ozemlja in pomorske poti, ki so jih zabeležili Portugalci kot rezultat svojih intenzivnih pomorskih potovanj v 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Portugalsko pomorsko raziskovanje
Potosi
Potosí je mesto v južnem delu Bolivije in najvišje ležeče mesto na Zemlji.
Poglej Velika geografska odkritja in Potosi
Prepovedano mesto
Prepovedano mesto v Pekingu je največji kompleks palač na svetu, ki se razprostira na 720.000 kvadratnih metrih površine, sestavlja pa ga 980 še stoječih zgradb.
Poglej Velika geografska odkritja in Prepovedano mesto
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Velika geografska odkritja in Prva križarska vojna
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Velika geografska odkritja in Ptolemaj
Queensland
Queensland v Avstraliji Queensland je zvezna država Avstralije s površino 1.852.642 km² ter 3,6 milijoni prebivalcev.
Poglej Velika geografska odkritja in Queensland
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Poglej Velika geografska odkritja in Radaniti
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Velika geografska odkritja in Raffaello Santi
Río de la Plata
Zemljevid reke Río de la Plata (špansko »reka srebra«) — včasih tudi »reka Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná.
Poglej Velika geografska odkritja in Río de la Plata
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Velika geografska odkritja in Rdeče morje
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Velika geografska odkritja in Rekonkvista
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Velika geografska odkritja in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna filozofija
Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".
Poglej Velika geografska odkritja in Renesančna filozofija
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Velika geografska odkritja in Renesančna glasba
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Velika geografska odkritja in Renesančna umetnost
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Velika geografska odkritja in Renesansa
Renesansa v Nizozemskih deželah
Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.
Poglej Velika geografska odkritja in Renesansa v Nizozemskih deželah
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Velika geografska odkritja in Rogerij II. Sicilski
Romanus pontifex
Romanus Pontifex je papeška bula, ki jo je napisal papež Nikolaj V. 8. januarja 1455.
Poglej Velika geografska odkritja in Romanus pontifex
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Poglej Velika geografska odkritja in Rt dobrega upanja
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Poglej Velika geografska odkritja in Rt Horn
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Velika geografska odkritja in Rusko carstvo
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Poglej Velika geografska odkritja in Sahara
Samojedi
Razširjenost samojedskih ljudstev od 17. (črtkano) do 20. stoletja (enovita barva) Samojedi so sibirska nomadska ljudstva, ki živijo na obali Arktičnega oceana na severu Sibirije.
Poglej Velika geografska odkritja in Samojedi
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Velika geografska odkritja in Sardinija
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Poglej Velika geografska odkritja in Sefardski Judje
Semjon Ivanovič Dežnjov
Semjon Ivanovič Dežnjov (rusko Семён Ива́нович Дежнёв), ruski popotnik, raziskovalec, pomorščak, jakutski kozak in trgovec s kožuhovino, * okoli 1605, Veliki Ustjug, Rusija, † 1673, Moskva, Rusija.
Poglej Velika geografska odkritja in Semjon Ivanovič Dežnjov
Senegal
Republika Senegal je obmorska država v Zahodni Afriki južno od reke Senegal.
Poglej Velika geografska odkritja in Senegal
Severna renesansa
Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.
Poglej Velika geografska odkritja in Severna renesansa
Severni medved
Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).
Poglej Velika geografska odkritja in Severni medved
Seznam pacifiških otokov
upoštevaj slovenske eksonime - Pacifiški otoki obsegajo 20.000 do 30.000 otokov v Pacifiku.
Poglej Velika geografska odkritja in Seznam pacifiških otokov
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Velika geografska odkritja in Sicilija
Sierra Leone
Sierra Leone, uradno Republika Sierra Leone, je obmorska država v Zahodni Afriki, ki na zahodu in jugu meji na Atlantski ocean, na severu na Gvinejo ter na jugovzhodu na Liberijo.
Poglej Velika geografska odkritja in Sierra Leone
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Velika geografska odkritja in Slonovina
Spinet
Petkotni spinet iz leta 1577 s 46 tipkami Spinét je glasbilo s tipkami, ki je sorodno klavirju.
Poglej Velika geografska odkritja in Spinet
Spitsberg
Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.
Poglej Velika geografska odkritja in Spitsberg
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Velika geografska odkritja in Srednji vek
Stroganovi
Stroganovi ali Strogonovi (rusko Стро́гановы, Стро́гоновы), so bili družina zelo uspešnih ruskih trgovcev, industrialcev, posestnikov in državnikov.
Poglej Velika geografska odkritja in Stroganovi
Sucre (mesto)
Sucre je po ustavi glavno mesto Bolivije, sedež vrhovnega sodišča (Corte Suprema de Justicia) in prestolnica območja Chuquisaca.
Poglej Velika geografska odkritja in Sucre (mesto)
Sveti Tomaž in Princ
Sveti Tomaž in Princ (izgovarjava; uradno Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ) je otoška država v Gvinejskem zalivu ob zahodni ekvatorialni obali Afrike.
Poglej Velika geografska odkritja in Sveti Tomaž in Princ
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Velika geografska odkritja in Svila
Tabula Rogeriana
Izvirna ''Tabula Rogeriana'' s severom na spodnji strani zemljevida Millerjeva kopija ''Tabulae Rogerianae'' Nuzhat al-mushtāq fi'khtirāq al-āfāq (arabsko نزهة المشتاق في اختراق الآفاق, knjiga prijetnih potovanj v daljnje dežele), bolj znana kot Tabula Rogeriana (slovensko Rogerjev zemljevid) je zemljevid sveta, ki ga je leta 1154 ustvaril arabski geograf Mohamed Al-Idrizi.
Poglej Velika geografska odkritja in Tabula Rogeriana
Tajska
Tájska, uradno Kraljevína Tájska, je obmorska država, ki leži na polotoku Indokina v jugovzhodni Aziji.
Poglej Velika geografska odkritja in Tajska
Tanger
Tanger (arabsko طنجة: Ṭanja, berbersko ⵟⴰⵏⵊⴰ: Ṭanja) je veliko mesto v severnem Maroku ob zahodnem vhodu v Gibraltarsko ožino, kjer se stikata Atlantik in Sredozemsko morje.
Poglej Velika geografska odkritja in Tanger
Tasmanija
Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).
Poglej Velika geografska odkritja in Tasmanija
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Velika geografska odkritja in Tihi ocean
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Poglej Velika geografska odkritja in Timuridi
Tobolsk
Tobolsk je mesto ob sotočju rek Tobol in Irtiš v Tjumenski oblasti v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Velika geografska odkritja in Tobolsk
Trgovec
Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).
Poglej Velika geografska odkritja in Trgovec
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Velika geografska odkritja in Tver
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Velika geografska odkritja in Uralsko gorovje
Urugvaj
za istoimensko reko glej Urugvaj (reka) Úrugvaj, uradno Vzhodna republika Urugvaj (izg.), je država v jugovzhodnem delu Južne Amerike.
Poglej Velika geografska odkritja in Urugvaj
Vanuatu
Vanuatu, uradno Republika Vanuatu (bislama: Ripablik blong Vanuatu), je otoška država, ki se nahaja v južnem Tihem oceanu.
Poglej Velika geografska odkritja in Vanuatu
Vasco da Gama
Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.
Poglej Velika geografska odkritja in Vasco da Gama
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik.
Poglej Velika geografska odkritja in Vasco Núñez de Balboa
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Velika geografska odkritja in Velika geografska odkritja
Velika Ribja reka
Velika Ribja reka Velika Ribja reka (afrikansko Groot-Visrivier), reka v južnoafriški provinci Vzhodna Kaplandija.
Poglej Velika geografska odkritja in Velika Ribja reka
Velika severna ekspedicija
Alekseja Čirikova. Nove geografske informacije so bile hitro razširjene in deležne široke pozornosti po vsej Evropi. Zgoraj je angleški zemljevid z naslovom ''The Russian Discoveries (Ruska odkritja),'' ki ga je pripravil londonski kartograf Thomas Jefferys (to je ponatis, ki ga je objavil Robert Sayer leta 1776 v ''American Atlas'').
Poglej Velika geografska odkritja in Velika severna ekspedicija
Venezuela
Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.
Poglej Velika geografska odkritja in Venezuela
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Velika geografska odkritja in Vojvodina Brabant
Willem Barents
Willem Barents, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 1550, Terschelling, † 20. junij 1597, Nova Zemlja.
Poglej Velika geografska odkritja in Willem Barents
Začimba
Ponudba začimb na tržnici v Agadirju (Maroko) Začimba je rastlina ali njen del (list, cvet, steblo, plod, korenina), ki zaradi svoje vsebine da jedem okus in vonj.
Poglej Velika geografska odkritja in Začimba
Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki (izg.), so suverena republika na otočju Makaronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike.
Poglej Velika geografska odkritja in Zelenortski otoki
Zelišče
Zelišča, zelnate rastline oz.
Poglej Velika geografska odkritja in Zelišče
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Velika geografska odkritja in Zemljepisna dolžina
Prav tako znan kot Doba odkritij.
, Cape Breton (otok), Cape Cross, Ceuta, Daljni vzhod, Dženg He, Džida, Džunka, Dinastija Han, Dinastija Ming, Dinastija Tang, Diogo Cão, Droga, Družba Jezusova, Dum diversas, Efemeride, Elmina, Fatimidski kalifat, Ferdinand II. Aragonski, Ferdinand Magellan, Fidži, Filip II. Španski, Filipini, Florida, Fra Maurov zemljevid, Franc I. Francoski, Francis Drake, Francoska renesansa, Galeja, Gana, Genovska republika, Gent, Geograf, Gibraltarski preliv, Gran Chaco, Granada, Guangdžov, Gusarstvo, Gvajana, Gvarani, Gvinejski zaliv, Habarovsk, Haiti, Hansa, Havaji, Henrik Pomorščak, Henrik VII. Angleški, Henry Hudson, Hernán Cortés, Hispaniola, Hugenoti, Ibn Batuta, Indija, Indijski ocean, Irtiš, Italijanska renesansa, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jacques Cartier, Jakuti, Jakutija, James Cook, Jemen, Jenisej, Juan Sebastián Elcano, Južna Karolina, Jurij III. Britanski, Kadilo, Kagan, Kalifornijski polotok, Kamčatka, Kanarski otoki, Karaka, Karakorum (mesto), Karavela, Karel V. Habsburški, Karibi, Karolinsko otočje, Karsko morje, Kartografija, Katoliška kralja, Kazanski kanat, Kolonializem, Kolumbija, Kompas, Kongo (reka), Konstantinopel, Kozaki, Krištof Kolumb, Križarske države, Kublajkan, Kuga, Lena, Levant, Lizbona, Luzon, Madagaskar, Madeira, Magellanov preliv, Maine, Makav, Malta, Manila, Manilski galeoni, Marco Polo, Marshallovi otoki, Maskat, Matteo Ricci, Mavri, Mavricij, Mavricij Oranski, Medvedji otok, Mehika, Merkantilizem, Mjanmar, Moluki, Mongoli, Morska pot v Indijo, Muškatovec, Nageljnove žbice, Namibija, Neapeljsko kraljestvo, Nemška renesansa, New York, Nizozemska osamosvojitvena vojna, Nizozemska vzhodnoindijska družba, Normani, Nova Škotska, Nova dežela, Nova Gvineja, Nova Zelandija, Novi svet, Ognjena zemlja, Ohotsko morje, Oman, Opij, Orinoko, Ortodoksni Judje, Otočje, Panamska ožina, Papež Aleksander VI., Papež Inocenc IV., Papež Nikolaj V., Papuanska Nova Gvineja, Pasat, Perzijski zaliv, Pogodba iz Tordesillasa, Pomorske republike, Portolanski zemljevid, Portugalci, Portugalsko pomorsko raziskovanje, Potosi, Prepovedano mesto, Prva križarska vojna, Ptolemaj, Queensland, Radaniti, Raffaello Santi, Río de la Plata, Rdeče morje, Rekonkvista, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesančna filozofija, Renesančna glasba, Renesančna umetnost, Renesansa, Renesansa v Nizozemskih deželah, Rogerij II. Sicilski, Romanus pontifex, Rt dobrega upanja, Rt Horn, Rusko carstvo, Sahara, Samojedi, Sardinija, Sefardski Judje, Semjon Ivanovič Dežnjov, Senegal, Severna renesansa, Severni medved, Seznam pacifiških otokov, Sicilija, Sierra Leone, Slonovina, Spinet, Spitsberg, Srednji vek, Stroganovi, Sucre (mesto), Sveti Tomaž in Princ, Svila, Tabula Rogeriana, Tajska, Tanger, Tasmanija, Tihi ocean, Timuridi, Tobolsk, Trgovec, Tver, Uralsko gorovje, Urugvaj, Vanuatu, Vasco da Gama, Vasco Núñez de Balboa, Velika geografska odkritja, Velika Ribja reka, Velika severna ekspedicija, Venezuela, Vojvodina Brabant, Willem Barents, Začimba, Zelenortski otoki, Zelišče, Zemljepisna dolžina.