Kazalo
28 odnosi: Astronomija, Dolžina, Elipsoid, Geodezija, Geografija, Geomorfologija, Grafika, Grščina, Kartograf, Kartografska projekcija, Konstruiranje, Načrt, Planet, Poldnevnik, Reambulacija, Satelit, Seznam kartografov, Seznam slovenskih kartografov, Sila, Sistematika, Skica terena, Teža, Točka, Veda, Zemlja, Zemljevid, Zgodovina, Znanost.
- Geodezija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Kartografija in Astronomija
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Kartografija in Dolžina
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Kartografija in Elipsoid
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Kartografija in Geodezija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Kartografija in Geografija
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Kartografija in Geomorfologija
Grafika
Kacušike Hokusaija: ''Veliki val pred obalo Kanagave'' (ok. 1830) Grafika (γραφική graphiké.
Poglej Kartografija in Grafika
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kartografija in Grščina
Kartograf
Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.
Poglej Kartografija in Kartograf
Kartografska projekcija
Kartografska projekcija je postopek za sploščitev površine globusa za izdelavo zemljevidov.
Poglej Kartografija in Kartografska projekcija
Konstruiranje
gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.
Poglej Kartografija in Konstruiranje
Načrt
Načrt je vnaprej določeno zaporedje dejanj, katerih namen je doseganje določenega cilja.
Poglej Kartografija in Načrt
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Kartografija in Planet
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Kartografija in Poldnevnik
Reambulacija
Reambulacija v kartografiji pomeni dopolnjevanje.
Poglej Kartografija in Reambulacija
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Kartografija in Satelit
Seznam kartografov
Seznam najbolj znanih kartografov urejen po priimkih.
Poglej Kartografija in Seznam kartografov
Seznam slovenskih kartografov
Seznam slovenskih kartografov.
Poglej Kartografija in Seznam slovenskih kartografov
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Kartografija in Sila
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Poglej Kartografija in Sistematika
Skica terena
Skica terena je enostavna in pregledna risba določenega dela zemljišča, risana s prosto roko, v približnem merilu.
Poglej Kartografija in Skica terena
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Kartografija in Teža
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Kartografija in Točka
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Kartografija in Veda
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Kartografija in Zemlja
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Kartografija in Zemljevid
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Kartografija in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Kartografija in Znanost