Kazalo
65 odnosi: Abraham Ortelius, Alojz Knafelc, Amerigo Vespucci, Antarktika, Anton Oblak (geograf), Atlas (kartografija), Azimut, Branko Korošec, Dinastija Han, Dvopičje, Edvard Orel, Evropski simboli, Friderik Kralj, Geografija, Geografski inštitut Antona Melika, Geografski informacijski sistem, Geografski koordinatni sistem, Gerardus Mercator, Godefroy Wendelin, Henry Harley Arnold, Italijanska renesansa, Ivan Čuček, Ivan Krajnik, James Clark Ross, James Cook, Johannes Frischauf, Kartograf, Kozjak, Leonhard Euler, Marco Polo, Martin Wutte, Matematična geografija, Mednarodni standardni bibliografski opis, Mezopotamija, Morska gladina, Narodna in univerzitetna knjižnica, NASA World Wind, Ničelni poldnevnik, Oblika Zemlje, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Palazzo Vecchio, Peter Svetik, Poldnevnik, Polje, Portugalski imperij, Praga, Prostor, Rangaku, Reambulacija, Renesansa, ... Razširi indeks (15 več) »
Abraham Ortelius
Abraham Ortelius, belgijski kartograf in geograf, * 14. april 1527, Antwerpen, † 28. junij 1598, Antwerpen.
Poglej Kartografija in Abraham Ortelius
Alojz Knafelc
Knafelčeva markacija drevesu Alojz Knafelc, slovenski kartograf in planinec, iznajditelj slovenske planinske markacije, * 23. junij 1859 Šmihel pri Novem mestu, † 26. april 1937, Ljubljana.
Poglej Kartografija in Alojz Knafelc
Amerigo Vespucci
Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.
Poglej Kartografija in Amerigo Vespucci
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Kartografija in Antarktika
Anton Oblak (geograf)
Anton Oblak, slovenski geograf, * 24. julij 1914, Drenov Grič, † 25. september 1973, Ljubljana.
Poglej Kartografija in Anton Oblak (geograf)
Atlas (kartografija)
Indije in »notranje Azije« Átlas je knjiga, v kateri so zbrani zemljevidi.
Poglej Kartografija in Atlas (kartografija)
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Kartografija in Azimut
Branko Korošec
Branko Korošec, slovenski zgodovinar geodezije in kartografije, * 11. oktober 1927, Radovljica, † 1. marec 1999, Ljubljana.
Poglej Kartografija in Branko Korošec
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Kartografija in Dinastija Han
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Kartografija in Dvopičje
Edvard Orel
Edvard Orel, slovenski vojaški topograf in kartograf, * 5. november 1877, Grljan, sedaj Italija, † 24. oktober 1941, Bolzano.
Poglej Kartografija in Edvard Orel
Evropski simboli
Število simbolov v Evropi se pojavlja od antike naprej.
Poglej Kartografija in Evropski simboli
Friderik Kralj
Friderik Kralj, slovenski podčastnik, partizan in Maistrov borec za severno mejo, * 22. julij 1900, Radenski vrh, Kapela, Prlekija, † 29. december 1999.
Poglej Kartografija in Friderik Kralj
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Kartografija in Geografija
Geografski inštitut Antona Melika
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (med letoma 1946 in 1976 Geografski inštitut SAZU, med letoma 1976 in 1981 Geografski inštitut Antona Melika SAZU) je inštitut za geografska vprašanja, ki ga je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Kartografija in Geografski inštitut Antona Melika
Geografski informacijski sistem
Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.
Poglej Kartografija in Geografski informacijski sistem
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Kartografija in Geografski koordinatni sistem
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Poglej Kartografija in Gerardus Mercator
Godefroy Wendelin
Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.
Poglej Kartografija in Godefroy Wendelin
Henry Harley Arnold
Henry Harley Arnold, ameriški general in vojaški pilot, * 25. junij 1886, † 15. januar 1950.
Poglej Kartografija in Henry Harley Arnold
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Kartografija in Italijanska renesansa
Ivan Čuček
Ivan Čuček, slovenski geodet, * 9. februar 1911, Rače, † 24.
Poglej Kartografija in Ivan Čuček
Ivan Krajnik
Ivan Krajnik, slovenski učitelj in kartograf, * 4. september 1857, Solkan, † 28. december 1929, Maribor.
Poglej Kartografija in Ivan Krajnik
James Clark Ross
Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.
Poglej Kartografija in James Clark Ross
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Kartografija in James Cook
Johannes Frischauf
Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.
Poglej Kartografija in Johannes Frischauf
Kartograf
Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.
Poglej Kartografija in Kartograf
Kozjak
Kozjak (tudi Kobansko; nemško Poßruck) je sredogorsko gozdnato hribovje severno od Drave na meji z avstrijsko Štajersko in spada pod Labotniške Alpe.
Poglej Kartografija in Kozjak
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Kartografija in Leonhard Euler
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Kartografija in Marco Polo
Martin Wutte
Martin Wutte, avstrijski zgodovinar in nemški nacionalist, * 15. december 1876, Obermühlbach pri Šentvidu ob Glini, † 30. januar 1948, Celovec.
Poglej Kartografija in Martin Wutte
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Poglej Kartografija in Matematična geografija
Mednarodni standardni bibliografski opis
Mednarodni standardni bibliografski opis (kratica ISBD, International standard bibliographic description) je niz bibliografskih podatkov, ki opisujejo in identificirajo publikacijo.
Poglej Kartografija in Mednarodni standardni bibliografski opis
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Kartografija in Mezopotamija
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Poglej Kartografija in Morska gladina
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Kartografija in Narodna in univerzitetna knjižnica
NASA World Wind
NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.
Poglej Kartografija in NASA World Wind
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Kartografija in Ničelni poldnevnik
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Kartografija in Oblika Zemlje
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za geografijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je največje geografsko pedagoško izobraževalno telo v Sloveniji.
Poglej Kartografija in Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Palazzo Vecchio
Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.
Poglej Kartografija in Palazzo Vecchio
Peter Svetik
Peter Svetik, slovenski geometer in samostojni novinar, * 5. avgust 1933, Plužnje pri Cerknem, † 11. september 2011.
Poglej Kartografija in Peter Svetik
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Kartografija in Poldnevnik
Polje
Polje je lahko.
Poglej Kartografija in Polje
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Poglej Kartografija in Portugalski imperij
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Kartografija in Praga
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Kartografija in Prostor
Rangaku
Rangaku (Kyūjitai: 蘭學/Shinjitai: 蘭学, dobesedno "nizozemsko učenje" in v nadaljevanju "zahodno učenje") je skupek znanja, ki ga je razvila Japonska s svojimi stiki z nizozemsko enklavo archivedate.
Poglej Kartografija in Rangaku
Reambulacija
Reambulacija v kartografiji pomeni dopolnjevanje.
Poglej Kartografija in Reambulacija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Kartografija in Renesansa
Renesansa v Nizozemskih deželah
Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.
Poglej Kartografija in Renesansa v Nizozemskih deželah
Severne in južne dinastije
Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.
Poglej Kartografija in Severne in južne dinastije
Slepec vodi slepe
Slepec vodi slepe ali Prilika o slepih (nizozemsko De parabel der blinden) je slika nizozemskega renesančnega umetnika Pietera Bruegla, starejšega, dokončana leta 1568.
Poglej Kartografija in Slepec vodi slepe
Tobias Mayer
Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.
Poglej Kartografija in Tobias Mayer
Tomaž Banovec
Tomaž Banovec, slovenski geodet in planinec, * 29. avgust 1939, Ljubljana.
Poglej Kartografija in Tomaž Banovec
Trdnjava Arabat
Carla Bossolija, 1856 (zadnje leto Krimske vojne) Vogal trdnjave, 2010 Trdnjava Arabat, ki jo je v 17.
Poglej Kartografija in Trdnjava Arabat
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Kartografija in Velika geografska odkritja
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kartografija in Venera
Zaščitena naravna območja v Italiji
Zaščitena naravna območja so bila v Italiji določena z zakonom 349/1991, ki predvideva sledeče skupine zavarovanih ekosistemov: Glede na obseg.
Poglej Kartografija in Zaščitena naravna območja v Italiji
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Kartografija in Zemeljsko površje
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Kartografija in Zemljepisna širina
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Kartografija in Zemljevid
Zemljevid Borgia
Zemljevid sveta Borgia. Na vrhu zemljevida je Afrika, spodaj desno pa Evropa. Vatikanska knjižnica, Rim. Zemljevid Borgia je svetovni zemljevid, narejen nekje v začetku 15.
Poglej Kartografija in Zemljevid Borgia
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Kartografija in Zgodovina geografije
Zgodovina znanosti in tehnike
Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.
Poglej Kartografija in Zgodovina znanosti in tehnike