Kazalo
70 odnosi: Al-Idrizi, Anglija, Avstrija, Španija, Švica, Belgija, Dicearh, Egipt, Francija, Georg Joachim Lauchen von Retij, Georg Matthäus Vischer, Gerardus Mercator, Godefroy Wendelin, Grčija, Hekataj, Izidor Seviljski, Kartograf, Maroko, Martin Behaim, Michael Florent van Langren, Milet, Nemčija, Nizozemska, Peter Apian, Peter Kozler, Portugalska, Ptolemaj, Réginald Outhier, Regnier Gemma Frisius, Seznam, Seznam geografov, Seznam raziskovalcev, Seznam slovenskih kartografov, Slovenija, Tobias Mayer, 1100, 1165, 1166, 1459, 1495, 1507, 1508, 1512, 1514, 1555, 1557, 1574, 1580, 1593, 1594, ... Razširi indeks (20 več) »
- Kartografi
- Seznami osebnosti po poklicih
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah.
Poglej Seznam kartografov in Al-Idrizi
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Seznam kartografov in Anglija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Seznam kartografov in Avstrija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Seznam kartografov in Španija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Seznam kartografov in Švica
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Seznam kartografov in Belgija
Dicearh
Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.
Poglej Seznam kartografov in Dicearh
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Seznam kartografov in Egipt
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Seznam kartografov in Francija
Georg Joachim Lauchen von Retij
Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.
Poglej Seznam kartografov in Georg Joachim Lauchen von Retij
Georg Matthäus Vischer
Georg Matthäus Vischer, avstrijski duhovnik, topograf in kartograf, * 22. april 1628, Wenns, Tirolska (danes Avstrija), † 13. december 1696, Linz, Avstrija.
Poglej Seznam kartografov in Georg Matthäus Vischer
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Poglej Seznam kartografov in Gerardus Mercator
Godefroy Wendelin
Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.
Poglej Seznam kartografov in Godefroy Wendelin
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Seznam kartografov in Grčija
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Seznam kartografov in Hekataj
Izidor Seviljski
Sveti Izidor Seviljski, svetnik, teolog, cerkveni učitelj, * okoli 556, Cartagena, † 4. april 636, Sevilla (Španija).
Poglej Seznam kartografov in Izidor Seviljski
Kartograf
Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.
Poglej Seznam kartografov in Kartograf
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Seznam kartografov in Maroko
Martin Behaim
Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.
Poglej Seznam kartografov in Martin Behaim
Michael Florent van Langren
Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.
Poglej Seznam kartografov in Michael Florent van Langren
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Seznam kartografov in Milet
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Seznam kartografov in Nemčija
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Seznam kartografov in Nizozemska
Peter Apian
Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.
Poglej Seznam kartografov in Peter Apian
Peter Kozler
''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.
Poglej Seznam kartografov in Peter Kozler
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Seznam kartografov in Portugalska
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Seznam kartografov in Ptolemaj
Réginald Outhier
Réginald Outhier, francoski kartograf in opat, * 16. avgust 1694, † 8. maj 1774.
Poglej Seznam kartografov in Réginald Outhier
Regnier Gemma Frisius
Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.
Poglej Seznam kartografov in Regnier Gemma Frisius
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Seznam kartografov in Seznam
Seznam geografov
Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.
Poglej Seznam kartografov in Seznam geografov
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Poglej Seznam kartografov in Seznam raziskovalcev
Seznam slovenskih kartografov
Seznam slovenskih kartografov.
Poglej Seznam kartografov in Seznam slovenskih kartografov
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Seznam kartografov in Slovenija
Tobias Mayer
Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.
Poglej Seznam kartografov in Tobias Mayer
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam kartografov in 1100
1165
1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam kartografov in 1165
1166
1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam kartografov in 1166
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam kartografov in 1459
1495
1495 (MCDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam kartografov in 1495
1507
1507 (MDVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam kartografov in 1507
1508
1508 (MDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam kartografov in 1508
1512
1512 (MDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam kartografov in 1512
1514
1514 (MDXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam kartografov in 1514
1555
1555 (MDLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1555
1557
1557 (MDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam kartografov in 1557
1574
1574 (MDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam kartografov in 1574
1580
1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam kartografov in 1580
1593
1593 (MDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam kartografov in 1593
1594
1594 (MDXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1594
1621
1621 (MDCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam kartografov in 1621
1628
1628 (MDCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1628
1650
1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1650
1667
1667 (MDCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1667
1687
1687 (MDCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Seznam kartografov in 1687
1694
1694 (MDCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam kartografov in 1694
1696
1696 (MDCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam kartografov in 1696
1723
1723 (MDCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1723
1754
1754 (MDCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Seznam kartografov in 1754
1762
1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1762
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam kartografov in 1774
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1824
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam kartografov in 1835
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam kartografov in 1879
285 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.
Poglej Seznam kartografov in 285 pr. n. št.
350 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. 330. pr. n. št.
Poglej Seznam kartografov in 350 pr. n. št.
476 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. - 460. pr. n. št. 450. pr. n. št.
Poglej Seznam kartografov in 476 pr. n. št.
560
560 (DLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam kartografov in 560
636
636 (DCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam kartografov in 636
85 pr. n. št.
85 pr.
Poglej Seznam kartografov in 85 pr. n. št.