Seznam raziskovalcev

Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.

Kazalo

436 odnosi: Admiral, Afrika, Al-Masudi, Albany, New York, Aleuti, Alexander von Humboldt, Alfred Lothar Wegener, Aljaska, Alpinizem, Amazonka, Amerigo Vespucci, Amerika, Anadir, Anglija, Antarktika, Arabski polotok, Arheologija, Arktika, Astronavt, Astronom, Atlantski ocean, Avstralija, Azija, Škotska, Španija, Šrilanka, Švedska, Švica, Belgija, Beneška republika, Beringovo morje, Biologija, Bližnji vzhod, Brazilija, Cornelis de Houtman, Dagestan, Danska, Darej I., David Livingstone, Dženg He, Diego de Almagro, Dimitrij Jakovljevič Laptev, Diogo Cão, Družba Jezusova, Edmund Percival Hillary, Edward Sabine, Egipt, Erik Rdeči, Ernest Shackleton, Etiopija, ... Razširi indeks (386 več) » « Shrink indeks
Raziskovalci
Seznami raziskovalcev

Admiral

SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.

Poglej Seznam raziskovalcev in Admiral

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Afrika

Al-Masudi

‎Abu al-Hasan Ali ibn al-Husajn al-Masudi, arabski zgodovinar, geograf, popotnik in filozof, * okoli 890, Bagdad, Irak, † september 957, Kairo, Egipt.

Poglej Seznam raziskovalcev in Al-Masudi

Albany, New York

Albany je glavno mesto ameriške zvezne države New York v Združenih državah Amerike.

Poglej Seznam raziskovalcev in Albany, New York

Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.

Poglej Seznam raziskovalcev in Aleuti

Alexander von Humboldt

Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.

Poglej Seznam raziskovalcev in Alexander von Humboldt

Alfred Lothar Wegener

Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Alfred Lothar Wegener

Aljaska

Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.

Poglej Seznam raziskovalcev in Aljaska

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Poglej Seznam raziskovalcev in Alpinizem

Amazonka

Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.

Poglej Seznam raziskovalcev in Amazonka

Amerigo Vespucci

Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Amerigo Vespucci

Amerika

Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Amerika

Anadir

Anadir ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam raziskovalcev in Anadir

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Seznam raziskovalcev in Anglija

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Seznam raziskovalcev in Antarktika

Arabski polotok

Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.

Poglej Seznam raziskovalcev in Arabski polotok

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Seznam raziskovalcev in Arheologija

Arktika

Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.

Poglej Seznam raziskovalcev in Arktika

Astronavt

Japonski astronavt Soiči Noguči Ameriški astronavt Bruce McCandless II. v vesoljskem prostoru Astronávt (starogrško astron - zvezda + nauta - mornar) je udeleženec odprave v vesoljski prostor.

Poglej Seznam raziskovalcev in Astronavt

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Seznam raziskovalcev in Astronom

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Poglej Seznam raziskovalcev in Atlantski ocean

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Poglej Seznam raziskovalcev in Avstralija

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Azija

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Poglej Seznam raziskovalcev in Škotska

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Španija

Šrilanka

Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.

Poglej Seznam raziskovalcev in Šrilanka

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Seznam raziskovalcev in Švedska

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Seznam raziskovalcev in Švica

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Poglej Seznam raziskovalcev in Belgija

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Seznam raziskovalcev in Beneška republika

Beringovo morje

Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².

Poglej Seznam raziskovalcev in Beringovo morje

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Seznam raziskovalcev in Biologija

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Poglej Seznam raziskovalcev in Bližnji vzhod

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Poglej Seznam raziskovalcev in Brazilija

Cornelis de Houtman

‎ Cornelis de Houtman, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 2. april 1565, † 1599.

Poglej Seznam raziskovalcev in Cornelis de Houtman

Dagestan

Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.

Poglej Seznam raziskovalcev in Dagestan

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Seznam raziskovalcev in Danska

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.

Poglej Seznam raziskovalcev in Darej I.

David Livingstone

David Livingstone, škotski zdravnik, misijonar in raziskovalec, * 19. marec 1813, Blantyre pri Glasgowu, † 1. maj 1873, Chitambo, jezero Bangweulu.

Poglej Seznam raziskovalcev in David Livingstone

Dženg He

Dženg He (tradicionalno kitajsko: 鄭和; poenostavljeno kitajsko: 郑和; pinjin: Zhèng Hé; Wade-Giles: Cheng Ho; rojstno ime 马三宝; arabsko ime Hadždži Mahmud), kitajski pomorščak in raziskovalec, * 1371, † 1435.

Poglej Seznam raziskovalcev in Dženg He

Diego de Almagro

Diego de Almagro, španski konkvistador, * 1479, Almagro, Španija, † 8. julij 1538, Cuzco, danes Peru.

Poglej Seznam raziskovalcev in Diego de Almagro

Dimitrij Jakovljevič Laptev

‎Dimitrij Jakovljevič Laptev (rusko Дми́трий Я́ковлевич Ла́птев), ruski arktični raziskovalec in pomorski častnik, * 1701, vas Bolotovo, Pskovska gubernija, Rusija, † 31. januar (20. januar, ruski koledar) 1771, Bolotovo.

Poglej Seznam raziskovalcev in Dimitrij Jakovljevič Laptev

Diogo Cão

Diogo Cão (portugalska izgovarjava), Diogo Cam ali Diego Cam je bil portugalski raziskovalec in eden najopaznejših pomorščakov v dobi raziskovanj.

Poglej Seznam raziskovalcev in Diogo Cão

Družba Jezusova

Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Poglej Seznam raziskovalcev in Družba Jezusova

Edmund Percival Hillary

Sir Edmund Percival Hillary, novozelandski plezalec, raziskovalec, veleposlanik in filantrop, * 20. julij 1919, Auckland, Nova Zelandija (Severni otok), † 11. januar 2008, Auckland.

Poglej Seznam raziskovalcev in Edmund Percival Hillary

Edward Sabine

Sir Edward Sabine, PRS, irski general, astronom, geofizik, ornitolog in raziskovalec, * 14. oktober 1788, Dublin, † 26. junij 1883.

Poglej Seznam raziskovalcev in Edward Sabine

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Seznam raziskovalcev in Egipt

Erik Rdeči

‎ Erik Rdeči (staronordijsko Eiríkr rauði; norveško Eirik Raude), vikinški raziskovalec, * 950, okrožje Jaeder, jugozahodna Norveška, † 1003, Grenlandija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Erik Rdeči

Ernest Shackleton

‎ Sir Ernest Henry Shackleton, britanski raziskovalec Antarktike irskega rodu, * 15. februar 1874, Kilkea, grofija Kildare, Irska, † 5. januar 1922, Južna Georgia.

Poglej Seznam raziskovalcev in Ernest Shackleton

Etiopija

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.

Poglej Seznam raziskovalcev in Etiopija

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Evropa

Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Ferdinand Magellan

Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.

Poglej Seznam raziskovalcev in Ferdinand Magellan

Ferdinand Vrangel

Ferdinand Petrovič Vrangel (Барон Фердина́нд Петро́вич Вра́нгель ali baron Ferdinand Friedrich Georg Ludwig von Wrangel), ruski mornariški častnik.

Poglej Seznam raziskovalcev in Ferdinand Vrangel

Filipini

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.

Poglej Seznam raziskovalcev in Filipini

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Poglej Seznam raziskovalcev in Finska

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Seznam raziskovalcev in Fizik

Florida

Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.

Poglej Seznam raziskovalcev in Florida

Frančišek Ksaverij

Sveti Frančišek Ksaverij (kratko Franc Ksaver) je rimskokatoliški svetnik in eden od soustanoviteljev Družbe Jezusove (jezuitov); velja za zavetnika misijonarjev, * 7. april 1506, Xavier, Navarra, Španija; + 3. december 1552, otok Shangchuan, Kitajska.

Poglej Seznam raziskovalcev in Frančišek Ksaverij

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Seznam raziskovalcev in Francija

Francis Drake

Viceadmiral sir Francis Drake, angleški morjeplovec, uradni najemnik, pirat in politik.

Poglej Seznam raziskovalcev in Francis Drake

Francis Edward Younghusband

Sir Francis Edward Younghusband, britanski častnik, raziskovalec in duhovni pisec, * 31. maj 1863, Murree, Pakistan (tedaj Britanska Indija), † 31. julij 1942, Lytchett Minster, grofija Dorset, Anglija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Francis Edward Younghusband

Francisco Pizarro

Francisco Pizarro González, španski konkvistador, * 1478, Trujillo, Extremadura, † 26. junij 1541, Ciudad de los Reyes, današnja Lima.

Poglej Seznam raziskovalcev in Francisco Pizarro

Francisco Vásquez de Coronado

Francisco Vásquez de Coronado, španski konkvistador, * 1510, Salamanca, † 22. september 1554.

Poglej Seznam raziskovalcev in Francisco Vásquez de Coronado

Fridtjof Nansen

Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.

Poglej Seznam raziskovalcev in Fridtjof Nansen

Gambija (reka)

Gambija v nacionalnem parku Niokolo-Koba Gambija je 1.130 km dolga reka v Zahodni Afriki, ki teče od vzhoda proti zahodu po ozemlju Gambije, Senegala in Gvineje.

Poglej Seznam raziskovalcev in Gambija (reka)

Geograf

Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.

Poglej Seznam raziskovalcev in Geograf

Geolog

Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.

Poglej Seznam raziskovalcev in Geolog

George Everest

Sir George Everest, valižanski geograf, geodet in raziskovalec, * 4. julij 1790, Crickhowell, Wales, † 1. december 1866, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Seznam raziskovalcev in George Everest

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Seznam raziskovalcev in Grčija

Grenlandija

Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).

Poglej Seznam raziskovalcev in Grenlandija

Gusarstvo

Gusarstvo je piratstvo, ki ga neka država uporablja v vojaške namene.

Poglej Seznam raziskovalcev in Gusarstvo

Hariton Prokofjevič Laptev

Hariton Prokofjevič Laptev (rusko Харито́н Проко́фьевич Ла́птев), ruski arktični raziskovalec in mornariški častnik, * 1700, † 1763.

Poglej Seznam raziskovalcev in Hariton Prokofjevič Laptev

Hekataj

Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.

Poglej Seznam raziskovalcev in Hekataj

Henry Hudson

Sir Henry Hudson, angleški pomorski raziskovalec in navigator, * neznano kdaj, nekateri viri navajajo 12. september 1570, drugi 1550, † približno 1611.

Poglej Seznam raziskovalcev in Henry Hudson

Henry Morton Stanley

Sir Henry Morton Stanley rojen kot John Rowlands, valižanski novinar in raziskovalec, * 19. marec 1841, Denbigh, Wales, † 10. maj 1904, London.

Poglej Seznam raziskovalcev in Henry Morton Stanley

Hernán Cortés

Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.

Poglej Seznam raziskovalcev in Hernán Cortés

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Poglej Seznam raziskovalcev in Himalaja

Hispaniola

Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.

Poglej Seznam raziskovalcev in Hispaniola

Hudsonov zaliv

Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).

Poglej Seznam raziskovalcev in Hudsonov zaliv

Ibn Batuta

Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة‎: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.

Poglej Seznam raziskovalcev in Ibn Batuta

Ind

Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Ind

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Indija

Indijski ocean

right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.

Poglej Seznam raziskovalcev in Indijski ocean

Indonezija

Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.

Poglej Seznam raziskovalcev in Indonezija

Inki

Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.

Poglej Seznam raziskovalcev in Inki

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Irak

Irska

Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Seznam raziskovalcev in Irska

Islandija

Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.

Poglej Seznam raziskovalcev in Islandija

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Seznam raziskovalcev in Italija

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Poglej Seznam raziskovalcev in Izumitelj

Jacques Cartier

‎ Jacques Cartier, francoski pomorščak in raziskovalec, * 31. december 1491, Saint-Malo, Francija, † 1. september 1557, Saint-Malo.

Poglej Seznam raziskovalcev in Jacques Cartier

Jacques-Yves Cousteau

Jacques-Yves Cousteau, francoski oceanograf, raziskovalec, iznajditelj, režiser dokumentarnih filmov, * 11. junij 1910, Saint-André-de-Cubzac (Gironde), † 25. junij 1997, Pariz, Francija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Jacques-Yves Cousteau

Jamajka

Jamajka (izgovarjava /dʒəˈmeɪkə/) je otoška država v Karibskem morju.

Poglej Seznam raziskovalcev in Jamajka

James Augustus Grant

‎ James Augustus Grant, škotski častnik in raziskovalec, * 11. april 1827, Nairn, Škotska, † 11. februar 1892, Nairn.

Poglej Seznam raziskovalcev in James Augustus Grant

James Clark Ross

Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.

Poglej Seznam raziskovalcev in James Clark Ross

James Cook

James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Poglej Seznam raziskovalcev in James Cook

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Japonska

John Franklin

‎ Sir John Franklin, angleški kapitan in raziskovalec Arktike, * 15. april 1786, Spilsby, grofija Lincolnshire, Anglija, † 11. junij 1847, Otok kralja Viljema, provinca Nunavut, Kanada.

Poglej Seznam raziskovalcev in John Franklin

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Poglej Seznam raziskovalcev in Južna Amerika

Južni tečaj

Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Južni tečaj

Jules Dumont d'Urville

‎ Jules Sébastien César Dumont d'Urville, francoski kontraadmiral in raziskovalec, * 23. maj 1790, Condé-sur-Noireau, Calvados, † 8. maj 1842, bližina Meudona, Francija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Jules Dumont d'Urville

Kalifornija

Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kalifornija

Kalifornijski polotok

Kalifornijski polotok je polotok na severozahodu Mehike, ki ločuje Kalifornijski zaliv od Tihega oceana.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kalifornijski polotok

Kamčatka

Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kamčatka

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Poglej Seznam raziskovalcev in Kanada

Kapitan

SV Kapitan je najvišji pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je brigadir); hkrati tudi označuje tudi vsako osebo, ki poveljuje vodnemu plovilu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kapitan

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Karija

Kartograf

Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kartograf

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kavkaz

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kitajska

Klimatologija

author.

Poglej Seznam raziskovalcev in Klimatologija

Kongo (reka)

Kóngo je najdaljša reka v zahodni Srednji Afriki in s 4.700 km druga najdaljša reka Afrike (za Nilom).

Poglej Seznam raziskovalcev in Kongo (reka)

Kontraadmiral

SV Kontraadmiral je pomorski čin; kopenski ekvivalent je generalmajor.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kontraadmiral

Kozak

Kozak je lahko.

Poglej Seznam raziskovalcev in Kozak

Krištof Kolumb

Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Poglej Seznam raziskovalcev in Krištof Kolumb

Lasa

Lasa (text) je urbano središče prefekturnega mesta Lasa in upravna prestolnica Tibeta.

Poglej Seznam raziskovalcev in Lasa

Lena

Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Lena

Louis Antoine de Bougainville

‎ Louis-Antoine, comte de Bougainville, francoski admiral, raziskovalec in pomorščak, * 12. november 1729, Pariz, Francija, † 31. avgust 1811, Pariz.

Poglej Seznam raziskovalcev in Louis Antoine de Bougainville

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Seznam raziskovalcev in Luna

Madagaskar

Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.

Poglej Seznam raziskovalcev in Madagaskar

Maji

Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).

Poglej Seznam raziskovalcev in Maji

Malavijsko jezero

Malavijsko jezero (tudi Njaško jezero oz. Njasa) je eno od afriških velikih jezer, ki leži na meji med Malavijem, Mozambikom in Tanzanijo v Vzhodni Afriki, kjer se stikata vzhodni in zahodni krak Vzhodnoafriškega tektonskega jarka.

Poglej Seznam raziskovalcev in Malavijsko jezero

Marco Polo

Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.

Poglej Seznam raziskovalcev in Marco Polo

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.

Poglej Seznam raziskovalcev in Maroko

Martin Behaim

Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.

Poglej Seznam raziskovalcev in Martin Behaim

Matthew Flinders

‎Pogled na Port Jackson iz Flindersove knjige ''Potovanje v Terro Australis'' Matthew Flinders, angleški pomorščak in raziskovalec, * 16. marec 1774, Donington, Anglija, † 19. julij 1814.

Poglej Seznam raziskovalcev in Matthew Flinders

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Poglej Seznam raziskovalcev in Mehika

Meka

Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Meka

Mekong

Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Mekong

Melbourne

Melbourne je glavno mesto zvezne države Viktorija v Avstraliji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Melbourne

Menih

Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).

Poglej Seznam raziskovalcev in Menih

Meteorolog

Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.

Poglej Seznam raziskovalcev in Meteorolog

Mihail Lazarev

Mihail Petrovič Lazarev, ruski mornariški častnik.

Poglej Seznam raziskovalcev in Mihail Lazarev

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Milet

Misijonar

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.

Poglej Seznam raziskovalcev in Misijonar

Misisipi

Misisípi je 3778 km dolga reka v ZDA.

Poglej Seznam raziskovalcev in Misisipi

Misuri (reka)

Misúri (izvirno) je pritok Misisipija v ZDA.

Poglej Seznam raziskovalcev in Misuri (reka)

Montréal

Montréal, središče mesta Montreal je drugo največje mesto v Kanadi in največje mesto kanadske province Québec.

Poglej Seznam raziskovalcev in Montréal

Mount Everest

Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Mount Everest

Neil Armstrong

Neil Armstrong (polno ime Neil Alden Armstrong), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, prvi človek, ki je hodil po površini Lune, * 5. avgust 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.

Poglej Seznam raziskovalcev in Neil Armstrong

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nemčija

Niagarski slapovi

Niagarski slapovi Niagarski slapovi iz zraka Niagarski slapovi (angleško Niagara Falls) so skupina velikih slapov na reki Niagari v vzhodni Severni Ameriki, ki razmejuje Združene države Amerike in Kanado.

Poglej Seznam raziskovalcev in Niagarski slapovi

Nil

250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nil

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nizozemska

Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Poglej Seznam raziskovalcev in Norveška

Nova dežela

Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nova dežela

Nova Fundlandija

Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nova Fundlandija

Nova Gvineja

Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nova Gvineja

Nova Mehika

Nova Mehika (angleško New Mexico, špansko Nuevo México, navaho Yootó Hahoodzo) je jugozahodna zvezna država ZDA.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nova Mehika

Nova Zelandija

Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Nova Zelandija

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Poglej Seznam raziskovalcev in Oceanografija

Okapi

Razširjenost okapija Okapi (znanstveno ime Okapia johnstoni) je žival iz družine žiraf.

Poglej Seznam raziskovalcev in Okapi

Opat

Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.

Poglej Seznam raziskovalcev in Opat

Ornitologija

Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.

Poglej Seznam raziskovalcev in Ornitologija

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Seznam raziskovalcev in Osončje

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Seznam raziskovalcev in Peru

Peter Aleksejevič Kropotkin

‎ Princ Pjoter Aleksejevič Kropotkin, ruski intelektualec, anarhist, geograf in raziskovalec, * 9. december (27. november, ruski koledar) 1842, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 8. februar 1921, Dmitrov, Moskovska gubernija, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Seznam raziskovalcev in Peter Aleksejevič Kropotkin

Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye

Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye, francosko-kanadski častnik, trgovec s krznom in raziskovalec, * 17. november 1685, Trois Rivières, Quebec, Kanada, † 6. december 1749, Montréal.

Poglej Seznam raziskovalcev in Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Seznam raziskovalcev in Piteas

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Poljska

Polkovnik (Združeno kraljestvo)

Polkovnik (izvirno Colonel; okrajšava Col) je višji vojaški čin, ki je v uporabi v Britanski kopenski vojski in pri Kraljevih marinci.

Poglej Seznam raziskovalcev in Polkovnik (Združeno kraljestvo)

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Seznam raziskovalcev in Portugalska

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Seznam raziskovalcev in Pravnik

Raziskovalec

Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.

Poglej Seznam raziskovalcev in Raziskovalec

Rdeče morje

Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.

Poglej Seznam raziskovalcev in Rdeče morje

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Seznam raziskovalcev in Reka

René Robert Cavelier, Sieur de La Salle

René Robert Cavelier, Sieur de La Salle, francoski trgovec in raziskovalec, * 22. november 1643, Rouen, Normandija, Francija, † 19. marec 1687, blizu današnjega mesta Huntsville, Teksas, ZDA.

Poglej Seznam raziskovalcev in René Robert Cavelier, Sieur de La Salle

Richard Evelyn Byrd

‎ Richard Evelyn Byrd, kontraadmiral vojne mornarice ZDA in polarni raziskovalec, * 25. oktober 1888, Winchester, Virginija, ZDA, † 11. marec 1957, Boston, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam raziskovalcev in Richard Evelyn Byrd

Richard Francis Burton

Sir Richard Francis Burton, britanski raziskovalec, častnik, prevajalec, kartograf, pisatelj in filozof, * 19. marec 1821, Torquay, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. oktober 1890, Trst, Avstro-Ogrska.

Poglej Seznam raziskovalcev in Richard Francis Burton

Roald Amundsen

Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.

Poglej Seznam raziskovalcev in Roald Amundsen

Robert Falcon Scott

Kapitan sir Robert Falcon Scott, angleški pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 6. junij 1868, Devonport, grofija Devon, Anglija, † 29. marec 1912, Rossova ledena polica, Antarktika.

Poglej Seznam raziskovalcev in Robert Falcon Scott

Rt dobrega upanja

Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.

Poglej Seznam raziskovalcev in Rt dobrega upanja

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Seznam raziskovalcev in Rusija

Salomonovi otoki

Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal.

Poglej Seznam raziskovalcev in Salomonovi otoki

Samuel de Champlain

Samuel de Champlain, francoski raziskovalec in kolonizator, * 1567, Brouage pri Roquefortu, Francija, † 25. december 1635, pokrajina Quebec, Kanada.

Poglej Seznam raziskovalcev in Samuel de Champlain

Semjon Ivanovič Dežnjov

Semjon Ivanovič Dežnjov (rusko Семён Ива́нович Дежнёв), ruski popotnik, raziskovalec, pomorščak, jakutski kozak in trgovec s kožuhovino, * okoli 1605, Veliki Ustjug, Rusija, † 1673, Moskva, Rusija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Semjon Ivanovič Dežnjov

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Severna Amerika

Severni tečaj

Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.

Poglej Seznam raziskovalcev in Severni tečaj

Severozahodna ozemlja

Severozahodna ozemlja (tudi Severozahodni teritoriji; izvorno angleško: Northwest Territories ali NWT, francosko: Territoires du Nord-Ouest ali TNO) so zvezno ozemlje Kanade.

Poglej Seznam raziskovalcev in Severozahodna ozemlja

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Seznam raziskovalcev in Seznam

Seznam geografov

Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.

Poglej Seznam raziskovalcev in Seznam geografov

Seznam kartografov

Seznam najbolj znanih kartografov urejen po priimkih.

Poglej Seznam raziskovalcev in Seznam kartografov

Seznam perzijskih kraljev

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.

Poglej Seznam raziskovalcev in Seznam perzijskih kraljev

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Poglej Seznam raziskovalcev in Sibirija

Sir (naziv)

Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.

Poglej Seznam raziskovalcev in Sir (naziv)

Skilaks

Skilaks iz Karijande (grško Σκύλαξ ὁ Καρυανδεύς, Skílaks ò Kariandeís) je bil grški raziskovalec in pisec iz poznega 6.

Poglej Seznam raziskovalcev in Skilaks

Slapovi

Začetki delovanja skupine segajo v leto 1991, ko je Jože Skubic izdal album z naslovom Prelepa dežela, ki je bil izjemno dobro sprejet pri poslušalcih.

Poglej Seznam raziskovalcev in Slapovi

Srednja Amerika

Srednja Amerika je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med Severno in Južno Ameriko.

Poglej Seznam raziskovalcev in Srednja Amerika

Srednja Azija

Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Srednja Azija

Srednji vzhod

Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.

Poglej Seznam raziskovalcev in Srednji vzhod

Stotnik

Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.

Poglej Seznam raziskovalcev in Stotnik

Stotnik (Združeno kraljestvo)

Stotnik (izvirno Captain; okrajšava Capt) je višji vojaški čin, ki je v uporabi v Britanski kopenski vojski in pri Kraljevih marinci.

Poglej Seznam raziskovalcev in Stotnik (Združeno kraljestvo)

Sveti Brendan

Sveti Brendan iz Clonforta (tudi Bréanainn of Clonfort), irski opat in morjeplovec, * 484 (?), Ciarraight Luachra (bližina Traleeja v grofiji Kerry), Irska, † 577 (?), Enachduin, (zdaj Annaghdown), Irska.

Poglej Seznam raziskovalcev in Sveti Brendan

Tanganjiško jezero

Tanganjíško jézero je veliko podolgovato sladkovodno jezero v zahodnem delu Srednje Afrike (3° 20' do 8° 48' južno in 29° 5' do 31° 15' vzhodno).

Poglej Seznam raziskovalcev in Tanganjiško jezero

Tasmanija

Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).

Poglej Seznam raziskovalcev in Tasmanija

Thor Heyerdahl

‎ Thor Heyerdahl, norveški raziskovalec in pustolovec, * 6. oktober 1914, Larvik, Norveška, † 18. april 2002, Colla Micheri, Italija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Thor Heyerdahl

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Poglej Seznam raziskovalcev in Tibet

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Poglej Seznam raziskovalcev in Tihi ocean

Timbuktu

Timbuktu (berbersko ⵜⵉⵏⴱⵓⴽⵜⵓ) je zgodovinsko mesto na severu Malija v Zahodni Afriki, ki stoji ob robu Sahare približno 20 km severno od srednjega toka reke Niger.

Poglej Seznam raziskovalcev in Timbuktu

Trgovec

Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).

Poglej Seznam raziskovalcev in Trgovec

Umetnik

Plesni umetniki Umetnik je (praviloma uveljavljen) samostojni kulturni delavec, ki lahko deluje na mnogih umetniških področjih.

Poglej Seznam raziskovalcev in Umetnik

Varstvo okolja

Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.

Poglej Seznam raziskovalcev in Varstvo okolja

Vasco da Gama

Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vasco da Gama

Vasco Núñez de Balboa

Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vasco Núñez de Balboa

Vasilij Mihajlovič Golovnin

Vasilij Mihajlovič Golovnin (Василий Михайлович Головнин), ruski viceadmiral in raziskovalec, * 19. april 1776, Gulinki, † 11. julij 1831, Sankt Peterburg.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vasilij Mihajlovič Golovnin

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Seznam raziskovalcev in Velika Britanija

Velika jezera

Velika jezera iz vesolja Velika jezera (angleško The Great Lakes) so skupina petih velikih jezer ob meji oz.

Poglej Seznam raziskovalcev in Velika jezera

Viceadmiral

SV Viceadmiral je pomorski vojaški čin; kopenski ekvivalent je generalpodpolkovnik.

Poglej Seznam raziskovalcev in Viceadmiral

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vikingi

Viktorijino jezero

Viktorijino jezero (redko imenovano Ukerewe jezero) (Victoria Nyanza) je eno od jezer v vzhodnoafriškem Jezerskem višavju.

Poglej Seznam raziskovalcev in Viktorijino jezero

Vinlandija

Lokacija vasi L'Anse aux Meadows na Novi Fundlandiji Vinlandija je ime, s katerim so Nordijci (včasih poimenovani tudi Vikingi ali severnjaki) okoli leta 1000 poimenovali takrat odkrito Severno Ameriko.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vinlandija

Vitus Bering

‎ Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vitus Bering

Vladimir Vasiljevič Atlasov

‎ Vladimir Vasiljevič Atlasov ali Volodimer Otlasov (/Володимер Отла́сов), ruski raziskovalec, jakutski kozak in častnik, * 1661/1664, Veliki Ustjug, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 1. februar 1711, Nižnekamčatsk, Ruski imperij (sedaj Ust-Kamčatsk, Rusija).

Poglej Seznam raziskovalcev in Vladimir Vasiljevič Atlasov

Vojak

Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vojak

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vreme

Vzhodna Afrika

Vzhodna Afrika po različnih definicijah Vzhodna Afrika je vzhodna podregija afriške celine.

Poglej Seznam raziskovalcev in Vzhodna Afrika

Vzhodna polobla

Vzhodna polobla Vzhodna polobla (tudi vzhodna poluta ali vzhodna hemisfera) je ena izmed polovica Zemlje, ki je vzhodno od glavnega poldnevnika (ki prečka Greenwich v Londonu) in zahodno od antimeridiana (ki prečka Tihi ocean in relativno malo kopnega od pola do pola).

Poglej Seznam raziskovalcev in Vzhodna polobla

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.

Poglej Seznam raziskovalcev in Wales

Willem Barents

Willem Barents, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 1550, Terschelling, † 20. junij 1597, Nova Zemlja.

Poglej Seznam raziskovalcev in Willem Barents

Zambezi

Reka Zambezi v bližini istoimenskega mesta Zemljevid Zambezija Zambézi je reka na jugu Afrike.

Poglej Seznam raziskovalcev in Zambezi

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Poglej Seznam raziskovalcev in Zdravnik

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Seznam raziskovalcev in Združene države Amerike

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Seznam raziskovalcev in Zemlja

Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.

Poglej Seznam raziskovalcev in Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Seznam raziskovalcev in Zgodovinar

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Poglej Seznam raziskovalcev in Znanstvenik

1000

Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1000

1003

1003 (MIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1003

1254

1254 (MCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1254

13. stoletje

Poglej Seznam raziskovalcev in 13. stoletje

1304

1304 (MCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1304

1324

1324 (MCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1324

1371

1371 (MCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1371

1377

1377 (MCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1377

1435

1435 (MCDXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1435

1450

1450 (MCDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1450

1451

1451 (MCDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1451

1454

1454 (MCDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1454

1459

1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1459

1467

1467 (MCDLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1467

1469

1469 (MCDLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1469

1471

1471 (MCDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1471

1475

1475 (MCDLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1475

1480

1480 (MCDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1480

1485

1485 (MCDLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1485

1486

1486 (MCDLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1486

1490

1490 (MCDXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1490

1491

1491 (MCDXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1491

1496

1496 (MCDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1496

1498

1498 (MCDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1498

1500

1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1500

1506

1506 (MDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1506

1507

1507 (MDVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1507

1510

1510 (MDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1510

1511

1511 (MDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1511

1512

1512 (MDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1512

1519

1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1519

1520

1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1520

1521

1521 (MDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1521

1524

1524 (MDXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1524

1528

1528 (MDXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1528

1535

1535 (MDXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1535

1538

1538 (MDXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1538

1540

1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1540

1541

1541 (MDXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1541

1542

1542 (MDXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1542

1544

1544 (MDXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1544

1546

1546 (MDXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1546

1547

1547 (MDXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1547

1550

1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1550

1552

1552 (MDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1552

1554

1554 (MDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1554

1555

1555 (MDLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1555

1557

1557 (MDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1557

1562

1562 (MDLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1562

1565

1565 (MDLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1565

1567

1567 (MDLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1567

1570

1570 (MDLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1570

1571

1571 (MDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1571

1572

1572 (MDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1572

1580

1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1580

1584

1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1584

1592

1592 (MDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1592

1594

1594 (MDXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1594

1595

1595 (MDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1595

1596

1596 (MDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1596

1597

1597 (MDXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1597

1598

1598 (MDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1598

1603

1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1603

1605

1605 (MDCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1605

1607

1607 (MDCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1607

1608

1608 (MDCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1608

1610

1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1610

1611

1611 (MDCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1611

1614

1614 (MDCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1614

1616

1616 (MDCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1616

1618

1618 (MDCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1618

1621

1621 (MDCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1621

1622

1622 (MDCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1622

1623

1623 (MDCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1623

1627

1627 (MDCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1627

1634

1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1634

1635

1635 (MDCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1635

1640

1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1640

1643

1643 (MDCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1643

1645

1645 (MDCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1645

1659

1659 (MDCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1659

1661

1661 (MDCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1661

1662

1662 (MDCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1662

1673

1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1673

1680

1680 (MDCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1680

1681

1681 (MDCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1681

1685

1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1685

1687

1687 (MDCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1687

1696

1696 (MDCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1696

1700

1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1700

1701

1701 (MDCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1701

1703

1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1703

1711

1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1711

1728

1728 (MDCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1728

1729

1729 (MDCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1729

1734

1734 (MDCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1734

1741

1741 (MDCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1741

1748

1748 (MDCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1748

1749

1749 (MDCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1749

1754

1754 (MDCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1754

1760

1760 (MDCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1760

1763

1763 (MDCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1763

1766

1766 (MDCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1766

1767

1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1767

1769

1769 (MDCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1769

1770

1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1770

1774

1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1774

1776

1776 (MDCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1776

1778

1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1778

1779

1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1779

1784

1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1784

1785

1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1785

1786

1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1786

1788

1788 (MDCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1788

1790

1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1790

1793

1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1793

1795

1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1795

1796

1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1796

1797

1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1797

1800

1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1800

1802

1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1802

1803

1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1803

1805

1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1805

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1809

1811

1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1811

1813

1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1813

1814

1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1814

1815

1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1815

1820

1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1820

1821

1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1821

1827

1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1827

1830

1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1830

1831

1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1831

1832

1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1832

1834

1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1834

1838

1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1838

1839

1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1839

1841

1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1841

1842

1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1842

1845

1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1845

1847

1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1847

1850

1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1850

1851

1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1851

1852

1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1852

1855

1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1855

1856

1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1856

1858

1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1858

1859

1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1859

1861

1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1861

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1862

1863

1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1863

1864

1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1864

1865

1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1865

1866

1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1866

1867

1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1867

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1868

1869

1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1869

1870

1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1870

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1871

1872

1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1872

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1873

1874

1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1874

1875

1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1875

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1880

1882

1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1882

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1883

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1884

1888

1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1888

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1890

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1892

1893

1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1893

1899

1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1899

1901

1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1901

1902

1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1902

1904

1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1904

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1910

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1912

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1914

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1917

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1919

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1920

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1921

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1922

1924

1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1924

1927

1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1927

1928

1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1928

1930

1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1930

1938

1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1938

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1942

1952

1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1952

1957

1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1957

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1958

1960

1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1960

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1961

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1962

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1969

1997

1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 1997

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 2001

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 2002

310 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.

Poglej Seznam raziskovalcev in 310 pr. n. št.

370

370 (CCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 370

476 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. - 460. pr. n. št. 450. pr. n. št.

Poglej Seznam raziskovalcev in 476 pr. n. št.

484

484 (CDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Seznam raziskovalcev in 484

577

577 (DLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 577

602

602 (DCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 602

890

890 (DCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 890

950

950 (CML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 950

957

957 (CMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Seznam raziskovalcev in 957

970

970 (CMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Seznam raziskovalcev in 970

Glej tudi

Raziskovalci

Seznami raziskovalcev

, Evropa, Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Ferdinand Magellan, Ferdinand Vrangel, Filipini, Finska, Fizik, Florida, Frančišek Ksaverij, Francija, Francis Drake, Francis Edward Younghusband, Francisco Pizarro, Francisco Vásquez de Coronado, Fridtjof Nansen, Gambija (reka), Geograf, Geolog, George Everest, Grčija, Grenlandija, Gusarstvo, Hariton Prokofjevič Laptev, Hekataj, Henry Hudson, Henry Morton Stanley, Hernán Cortés, Himalaja, Hispaniola, Hudsonov zaliv, Ibn Batuta, Ind, Indija, Indijski ocean, Indonezija, Inki, Irak, Irska, Islandija, Italija, Izumitelj, Jacques Cartier, Jacques-Yves Cousteau, Jamajka, James Augustus Grant, James Clark Ross, James Cook, Japonska, John Franklin, Južna Amerika, Južni tečaj, Jules Dumont d'Urville, Kalifornija, Kalifornijski polotok, Kamčatka, Kanada, Kapitan, Karija, Kartograf, Kavkaz, Kitajska, Klimatologija, Kongo (reka), Kontraadmiral, Kozak, Krištof Kolumb, Lasa, Lena, Louis Antoine de Bougainville, Luna, Madagaskar, Maji, Malavijsko jezero, Marco Polo, Maroko, Martin Behaim, Matthew Flinders, Mehika, Meka, Mekong, Melbourne, Menih, Meteorolog, Mihail Lazarev, Milet, Misijonar, Misisipi, Misuri (reka), Montréal, Mount Everest, Neil Armstrong, Nemčija, Niagarski slapovi, Nil, Nizozemska, Norveška, Nova dežela, Nova Fundlandija, Nova Gvineja, Nova Mehika, Nova Zelandija, Oceanografija, Okapi, Opat, Ornitologija, Osončje, Peru, Peter Aleksejevič Kropotkin, Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye, Piteas, Poljska, Polkovnik (Združeno kraljestvo), Portugalska, Pravnik, Raziskovalec, Rdeče morje, Reka, René Robert Cavelier, Sieur de La Salle, Richard Evelyn Byrd, Richard Francis Burton, Roald Amundsen, Robert Falcon Scott, Rt dobrega upanja, Rusija, Salomonovi otoki, Samuel de Champlain, Semjon Ivanovič Dežnjov, Severna Amerika, Severni tečaj, Severozahodna ozemlja, Seznam, Seznam geografov, Seznam kartografov, Seznam perzijskih kraljev, Sibirija, Sir (naziv), Skilaks, Slapovi, Srednja Amerika, Srednja Azija, Srednji vzhod, Stotnik, Stotnik (Združeno kraljestvo), Sveti Brendan, Tanganjiško jezero, Tasmanija, Thor Heyerdahl, Tibet, Tihi ocean, Timbuktu, Trgovec, Umetnik, Varstvo okolja, Vasco da Gama, Vasco Núñez de Balboa, Vasilij Mihajlovič Golovnin, Velika Britanija, Velika jezera, Viceadmiral, Vikingi, Viktorijino jezero, Vinlandija, Vitus Bering, Vladimir Vasiljevič Atlasov, Vojak, Vreme, Vzhodna Afrika, Vzhodna polobla, Wales, Willem Barents, Zambezi, Zdravnik, Združene države Amerike, Zemlja, Zgodovina znanosti in tehnike, Zgodovinar, Znanstvenik, 1000, 1003, 1254, 13. stoletje, 1304, 1324, 1371, 1377, 1435, 1450, 1451, 1454, 1459, 1467, 1469, 1471, 1475, 1480, 1485, 1486, 1490, 1491, 1496, 1498, 1500, 1506, 1507, 1510, 1511, 1512, 1519, 1520, 1521, 1524, 1528, 1535, 1538, 1540, 1541, 1542, 1544, 1546, 1547, 1550, 1552, 1554, 1555, 1557, 1562, 1565, 1567, 1570, 1571, 1572, 1580, 1584, 1592, 1594, 1595, 1596, 1597, 1598, 1603, 1605, 1607, 1608, 1610, 1611, 1614, 1616, 1618, 1621, 1622, 1623, 1627, 1634, 1635, 1640, 1643, 1645, 1659, 1661, 1662, 1673, 1680, 1681, 1685, 1687, 1696, 1700, 1701, 1703, 1711, 1728, 1729, 1734, 1741, 1748, 1749, 1754, 1760, 1763, 1766, 1767, 1769, 1770, 1774, 1776, 1778, 1779, 1784, 1785, 1786, 1788, 1790, 1793, 1795, 1796, 1797, 1800, 1802, 1803, 1805, 1809, 1811, 1813, 1814, 1815, 1820, 1821, 1827, 1830, 1831, 1832, 1834, 1838, 1839, 1841, 1842, 1845, 1847, 1850, 1851, 1852, 1855, 1856, 1858, 1859, 1861, 1862, 1863, 1864, 1865, 1866, 1867, 1868, 1869, 1870, 1871, 1872, 1873, 1874, 1875, 1880, 1882, 1883, 1884, 1888, 1890, 1892, 1893, 1899, 1901, 1902, 1904, 1910, 1912, 1914, 1917, 1919, 1920, 1921, 1922, 1924, 1927, 1928, 1930, 1938, 1942, 1952, 1957, 1958, 1960, 1961, 1962, 1969, 1997, 2001, 2002, 310 pr. n. št., 370, 476 pr. n. št., 484, 577, 602, 890, 950, 957, 970.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Seznam raziskovalcev

Kazalo