Kazalo
76 odnosi: Antropologija, Arheologija, Arhitektura, Astronom, Biografija, Biokemija, Biologija, Charles Darwin, Civilizacija, Deoksiribonukleinska kislina, Diptih, Družboslovje, Energija, Evolucija, Filozofija, Frača, Galileo Galilei, Genetika, Geodezija, Geografija, Geologija, Gospodarstvo, Ignaz Semmelweis, Industrija, Izumitelj, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jez, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Joseph Lister, Kanalizacija, Karl Popper, Kartografija, Katapult (orožje), Kemija, Kmetijstvo, Kultura, Logika, Louis Pasteur, Matematika, Medicinske vede, Mehanizem z Antikitere, Morsejeva abeceda, Most, Otto Eduard Neugebauer, Paleontologija, Pasterizacija, Pitagorejstvo, Politične znanosti, Politika, ... Razširi indeks (26 več) »
- Zgodovina
- Zgodovina znanosti
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Antropologija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Arheologija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Arhitektura
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Astronom
Biografija
Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Biografija
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Biologija
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Charles Darwin
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Civilizacija
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Deoksiribonukleinska kislina
Diptih
Diptih (iz grščine δίπτυχον, di 'dva' + ptychē 'pregib') je vsak predmet z dvema ploščama, ki sta par, in sta pogosto zvezani s tečajem.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Diptih
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Družboslovje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Energija
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Evolucija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Filozofija
Frača
200px Frača je enostavno orožje ali igrača v obliki rogovile z elastiko za proženje kamnov.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Frača
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Galileo Galilei
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Genetika
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Geodezija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Geografija
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Geologija
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Gospodarstvo
Ignaz Semmelweis
Ignaz Philipp Semmelweis (rojen Semmelweis Ignác Fülöp), madžarski zdravnik nemškega rodu, * 1. julij 1818, Tabán, Budim, Ogrska, † 13. avgust 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Ignaz Semmelweis
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Industrija
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Izumitelj
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jez
Jez Kurobe Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Jez
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Jezikoslovje
Joseph Lister
Joseph Lister, 1.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Joseph Lister
Kanalizacija
Kanalizacija v Parizu Kanalizacija je sistem za zbiranje in odstranjevanje odplak ki poteka od mesta nastanka odpadnih vod do čistilnih naprav.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Kanalizacija
Karl Popper
Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Karl Popper
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Kartografija
Katapult (orožje)
Katapult je vzvojni metalni stroj, ki se je uporabljal v antiki in srednjem veku.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Katapult (orožje)
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Kemija
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Kmetijstvo
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Kultura
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Logika
Louis Pasteur
Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Louis Pasteur
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Matematika
Medicinske vede
Medicinske vede se ukvarjajo z zdravjem ljudi in živali.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Medicinske vede
Mehanizem z Antikitere
Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Mehanizem z Antikitere
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Morsejeva abeceda
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Most
Otto Eduard Neugebauer
Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Otto Eduard Neugebauer
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Paleontologija
Pasterizacija
Pasterizacija je postopek toplotne obdelave živila, s katerim zmanjšamo število mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili bolezen, kvarjenje ali celo nezaželeno fermentacijo živila.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Pasterizacija
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Pitagorejstvo
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Politične znanosti
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Politika
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Predor
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Pristanišče
Psevdoznanost
Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Psevdoznanost
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Psihologija
Raziskovalec
Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Raziskovalec
Sandi Sitar
Sandi Sitar, slovenski umetnostni zgodovinar, pisatelj, publicist in novinar, 31. avgust 1937, Ljubljana.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Sandi Sitar
Seznam izumiteljev
Seznam najpomembnejših izumiteljev.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Seznam izumiteljev
Seznam znanstvenikov
Za seznam znanstvenikov glej.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Seznam znanstvenikov
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Snov
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Sociologija
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Sončna ura
Stanislav Južnič
Stanislav Južnič, slovensko-ameriški fizik in zgodovinar, * 11. december 1955, San Francisco, ZDA.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Stanislav Južnič
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Statistika
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Tehnika
Tehnološka singularnost
Tehnološka singularnost je dogodek v prihodnosti, od katerega dalje ni mogoče napovedati prihodnosti niti si je približno predstavljati, saj postane tehnološki razvoj tako hiter, da ga ljudje sami ne dohitevamo več.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Tehnološka singularnost
Thomas Kuhn
Thomas Samuel Kuhn, ameriški fizik, zgodovinar znanosti in znanstveni teoretik, * 18. julij 1922, † 17. junij 1996.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Thomas Kuhn
Transport
Transpórt (latinsko trans- - prek- + portare - nesti) označuje prenos ali prevoz ljudi oziroma dobrin z enega kraja na drug kraj.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Transport
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Vede o Zemlji
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Voda
Vojaška tehnika
Vojaška tehnika je vsa tehnika, ki se uporablja v vojaške namene (od ročne bombe do letalonosilke).
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Vojaška tehnika
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Zemljevid
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Zgodovina
Zgodovina računalništva
Kot najzgodnejši računalnik je težko določiti neko napravo, delno zaradi različnih interpretacij pojma »računalnik« skozi čas.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Zgodovina računalništva
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvena metoda
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvenik
Glej tudi
Zgodovina
Zgodovina znanosti
Prav tako znan kot Zgodovina tehnologije, Zgodovina znanosti in tehnologije.