Kazalo
111 odnosi: Anaksimander, Angleži, Antika, Apeiron, Aristokracija, Astronomija, Bolezen, Danica, Dedukcija, Demokracija, Država (Platon), Duša, Egipt, Evropa, Fižol, Filolaj, Filozofija, Fizikalni zakon, Frekvenca, Geometrija, Geometrijsko telo, Glasba, Grčija, Harmonija, Hitrost, Interval (glasba), Iracionalno število, Jupiter, Kovač, Kozmologija, Kultura, Kvadrat (geometrija), Lepota, Ljubezen, Logos, Luna, Magna Graecia, Mars, Matematični dokaz, Matematika, Medicina, Merkur, Meso, Mesto, Metafizika, Misel, Mnogokotnik, Možgani, Oko, Pentagram, ... Razširi indeks (61 več) »
- Askeza
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Pitagorejstvo in Anaksimander
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Pitagorejstvo in Angleži
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Pitagorejstvo in Antika
Apeiron
Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.
Poglej Pitagorejstvo in Apeiron
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Pitagorejstvo in Aristokracija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Pitagorejstvo in Astronomija
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Pitagorejstvo in Bolezen
Danica
Danica je žensko osebno ime.
Poglej Pitagorejstvo in Danica
Dedukcija
Dedúkcija je v logiki izpeljava ugotovitve, ki izvira iz ene ali več navedb, od katerih je vsaka navedba predhodnica ali posledica ugotovitve, ki nastopa v danem dokazu.
Poglej Pitagorejstvo in Dedukcija
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Pitagorejstvo in Demokracija
Država (Platon)
Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.
Poglej Pitagorejstvo in Država (Platon)
Duša
Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.
Poglej Pitagorejstvo in Duša
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Pitagorejstvo in Egipt
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Pitagorejstvo in Evropa
Fižol
Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.
Poglej Pitagorejstvo in Fižol
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Pitagorejstvo in Filolaj
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Pitagorejstvo in Filozofija
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Pitagorejstvo in Fizikalni zakon
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Pitagorejstvo in Frekvenca
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Pitagorejstvo in Geometrija
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Pitagorejstvo in Geometrijsko telo
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Pitagorejstvo in Glasba
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pitagorejstvo in Grčija
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Pitagorejstvo in Harmonija
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Pitagorejstvo in Hitrost
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Pitagorejstvo in Interval (glasba)
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Pitagorejstvo in Iracionalno število
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Pitagorejstvo in Jupiter
Kovač
Kovač Kovač je oseba, ki oblikuje ali ustvarja izdelke iz železa ali drugih kovin.
Poglej Pitagorejstvo in Kovač
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Pitagorejstvo in Kozmologija
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Pitagorejstvo in Kultura
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Pitagorejstvo in Kvadrat (geometrija)
Lepota
Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.
Poglej Pitagorejstvo in Lepota
Ljubezen
Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.
Poglej Pitagorejstvo in Ljubezen
Logos
Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um.
Poglej Pitagorejstvo in Logos
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Pitagorejstvo in Luna
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Pitagorejstvo in Magna Graecia
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Pitagorejstvo in Mars
Matematični dokaz
language.
Poglej Pitagorejstvo in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pitagorejstvo in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Pitagorejstvo in Medicina
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Pitagorejstvo in Merkur
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Pitagorejstvo in Meso
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Pitagorejstvo in Mesto
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Pitagorejstvo in Metafizika
Misel
Augusta Rodina Misel je višja oblika umske dejavnosti, izraz človekove zavesti, ki lahko vznikne tudi neodvisno od čutnih zaznav.
Poglej Pitagorejstvo in Misel
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Pitagorejstvo in Mnogokotnik
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Pitagorejstvo in Možgani
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Pitagorejstvo in Oko
Pentagram
Pentagram oziroma peterokraka zvezda je geometrijski lik, narisan s petimi daljicami.
Poglej Pitagorejstvo in Pentagram
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Pitagorejstvo in Pitagora
Pitagorejci
Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik.
Poglej Pitagorejstvo in Pitagorejci
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Pitagorejstvo in Pitagorov izrek
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Pitagorejstvo in Planet
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Pitagorejstvo in Platon
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Poglej Pitagorejstvo in Platonizem
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Pitagorejstvo in Platonsko telo
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Pitagorejstvo in Ploskev
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Pitagorejstvo in Politika
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Pitagorejstvo in Popolno število
Poroka
Edmund Blair Leighton: Podpis Poroka ali sklenitev zakonske zveze je zakonsko dejanje in svečan obred, ko dva človeka – partnerja – postaneta zakonca.
Poglej Pitagorejstvo in Poroka
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Pitagorejstvo in Površina
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Pitagorejstvo in Pravičnost
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Poglej Pitagorejstvo in Pravokotni trikotnik
Predavanje
Predavanje (iz francoskega lecture, kar pomeni branje) je ustna predstavitev, namenjena predstavitvi informacij ali poučevanju ljudi o določenem predmetu, na primer univerzitetni ali visokošolski učitelj.
Poglej Pitagorejstvo in Predavanje
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Poglej Pitagorejstvo in Prijateljsko število
Prijateljstvo
Prijateljstvo je odnos med osebami, ki niso partnerji, a se med seboj zelo dobro razumejo.
Poglej Pitagorejstvo in Prijateljstvo
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Pitagorejstvo in Prostor
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Pitagorejstvo in Razdalja
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Pitagorejstvo in Razsežnost (vektorski prostor)
Razum
Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.
Poglej Pitagorejstvo in Razum
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Pitagorejstvo in Religija
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Pitagorejstvo in Saturn
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Pitagorejstvo in Simbol
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Pitagorejstvo in Sluh
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Poglej Pitagorejstvo in Smrt
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Pitagorejstvo in Soda in liha števila
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Pitagorejstvo in Sokrat
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Pitagorejstvo in Sonce
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Pitagorejstvo in Spomin
Struna
Strúna je zvočilo v obliki žice pri vseh kordofonih (strunskih) glasbenih instrumentih.
Poglej Pitagorejstvo in Struna
Strunska glasbila
Strunska glasbila (kordofoni) so glasbila, ki ustvarjajo zvok z nihajočimi napetimi strunami.
Poglej Pitagorejstvo in Strunska glasbila
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Pitagorejstvo in Svetloba
Tabela tonskih frekvenc
Tabela tonskih frekvenc glede na komorni ton a1.
Poglej Pitagorejstvo in Tabela tonskih frekvenc
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Pitagorejstvo in Točka (geometrija)
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Pitagorejstvo in Ton
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Pitagorejstvo in Toplota
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Poglej Pitagorejstvo in Trikotniško število
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Pitagorejstvo in Trikotnik
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Pitagorejstvo in Valovna dolžina
Vegetarijanstvo
Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.
Poglej Pitagorejstvo in Vegetarijanstvo
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Pitagorejstvo in Venera
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Pitagorejstvo in Vesolje
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Pitagorejstvo in Vid
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Pitagorejstvo in Voh
Zdravljenje
Zdrávljenje ali terapíja, tudi kúrativa, zajema različne postopke in uporabo zdravil za povrnitev zdravja ali izboljšanje prizadetih telesnih ali duševnih funkcij.
Poglej Pitagorejstvo in Zdravljenje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Pitagorejstvo in Zemlja
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Pitagorejstvo in Zlati rez
Znanje
Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.
Poglej Pitagorejstvo in Znanje
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Pitagorejstvo in Znanost
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Pitagorejstvo in Zvezda
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Pitagorejstvo in 1 (število)
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Poglej Pitagorejstvo in 10 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Pitagorejstvo in 2 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Pitagorejstvo in 3 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Pitagorejstvo in 4 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Pitagorejstvo in 5 (število)
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Pitagorejstvo in 6 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Pitagorejstvo in 7 (število)
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Poglej Pitagorejstvo in 8 (število)
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Pitagorejstvo in 9 (število)