Kazalo
24 odnosi: Amonij Sakas, Arhit, Aritmetika, Število, Demokratej, Evdoks, Helenistično obdobje, Heliocentrični model, Hipas, Jamblih iz Halkide, Jožef Mislej, Konstanta fine strukture, Kvadratni koren števila 2, Matematična fizika, Matematika, Metamorfoze, Pellova enačba, Pisma (Platon), Platon, Plotin, Ptolemaj, Seznam filozofskih vsebin, Vklenjeni Prometej (Jordaens), Zgodovina znanosti in tehnike.
Amonij Sakas
Amonij Sakas (gr: Ἀμμώνιος Σακκᾶς), starogrški filozof iz Aleksandrije, 3.
Poglej Pitagorejstvo in Amonij Sakas
Arhit
Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
Poglej Pitagorejstvo in Arhit
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Pitagorejstvo in Aritmetika
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Pitagorejstvo in Število
Demokratej
Demókratej ali Demókrates (starogrško Δημοκράτης: Dēmokrátēs), starogrški pitagorejski filozof.
Poglej Pitagorejstvo in Demokratej
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Pitagorejstvo in Evdoks
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Pitagorejstvo in Helenistično obdobje
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Pitagorejstvo in Heliocentrični model
Hipas
Hipas (Híppasos), starogrški matematik in filozof, živel v 5. stoletju pr. n. št. Hipas je bil pitagorejec.
Poglej Pitagorejstvo in Hipas
Jamblih iz Halkide
Jamblih iz Halkide, (grško: Ἰάμβλιχος; Iámblichos) starogrški grški filozof, mistik in matematik, 242 n.št., Sirija, † 325 n.št. Jamblih je bil eden izmed naslednikov Platona in velja za glavnega predstavnika sirijskega novoplatonizma.
Poglej Pitagorejstvo in Jamblih iz Halkide
Jožef Mislej
Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.
Poglej Pitagorejstvo in Jožef Mislej
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Pitagorejstvo in Konstanta fine strukture
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Pitagorejstvo in Kvadratni koren števila 2
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Pitagorejstvo in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pitagorejstvo in Matematika
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Pitagorejstvo in Metamorfoze
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Pitagorejstvo in Pellova enačba
Pisma (Platon)
Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.
Poglej Pitagorejstvo in Pisma (Platon)
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Pitagorejstvo in Platon
Plotin
Plotín ali Plotínos, grško-rimski filozof, * 205 Egipt (blizu Teb), † 270.
Poglej Pitagorejstvo in Plotin
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Pitagorejstvo in Ptolemaj
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Pitagorejstvo in Seznam filozofskih vsebin
Vklenjeni Prometej (Jordaens)
Vklenjeni Prometej je slika flamskega baročnega slikarja iz Antwerpa, Jacoba Jordaensa (1593–1678) in je eden od eksponatov v baročnem oddelku muzeja Wallraf-Richartz v Kölnu.
Poglej Pitagorejstvo in Vklenjeni Prometej (Jordaens)
Zgodovina znanosti in tehnike
Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.
Poglej Pitagorejstvo in Zgodovina znanosti in tehnike