Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pitagorejstvo

Index Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Amonij Sakas, Arhit, Aritmetika, Število, Demokratej, Evdoks, Helenistično obdobje, Heliocentrični model, Hipas, Jamblih iz Halkide, Jožef Mislej, Konstanta fine strukture, Kvadratni koren števila 2, Matematična fizika, Matematika, Metamorfoze, Pellova enačba, Pisma (Platon), Platon, Plotin, Ptolemaj, Seznam filozofskih vsebin, Vklenjeni Prometej (Jordaens), Zgodovina znanosti in tehnike.

Amonij Sakas

Amonij Sakas (gr: Ἀμμώνιος Σακκᾶς), starogrški filozof iz Aleksandrije, 3.

Poglej Pitagorejstvo in Amonij Sakas

Arhit

Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.

Poglej Pitagorejstvo in Arhit

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Poglej Pitagorejstvo in Aritmetika

Število

kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.

Poglej Pitagorejstvo in Število

Demokratej

Demókratej ali Demókrates (starogrško Δημοκράτης: Dēmokrátēs), starogrški pitagorejski filozof.

Poglej Pitagorejstvo in Demokratej

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Pitagorejstvo in Evdoks

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Pitagorejstvo in Helenistično obdobje

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Pitagorejstvo in Heliocentrični model

Hipas

Hipas (Híppasos), starogrški matematik in filozof, živel v 5. stoletju pr. n. št. Hipas je bil pitagorejec.

Poglej Pitagorejstvo in Hipas

Jamblih iz Halkide

Jamblih iz Halkide, (grško: Ἰάμβλιχος; Iámblichos) starogrški grški filozof, mistik in matematik, 242 n.št., Sirija, † 325 n.št. Jamblih je bil eden izmed naslednikov Platona in velja za glavnega predstavnika sirijskega novoplatonizma.

Poglej Pitagorejstvo in Jamblih iz Halkide

Jožef Mislej

Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.

Poglej Pitagorejstvo in Jožef Mislej

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Pitagorejstvo in Konstanta fine strukture

Kvadratni koren števila 2

kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.

Poglej Pitagorejstvo in Kvadratni koren števila 2

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Pitagorejstvo in Matematična fizika

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Pitagorejstvo in Matematika

Metamorfoze

Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.

Poglej Pitagorejstvo in Metamorfoze

Pellova enačba

Pellova enačba za ''n''.

Poglej Pitagorejstvo in Pellova enačba

Pisma (Platon)

Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.

Poglej Pitagorejstvo in Pisma (Platon)

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Pitagorejstvo in Platon

Plotin

Plotín ali Plotínos, grško-rimski filozof, * 205 Egipt (blizu Teb), † 270.

Poglej Pitagorejstvo in Plotin

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Pitagorejstvo in Ptolemaj

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Pitagorejstvo in Seznam filozofskih vsebin

Vklenjeni Prometej (Jordaens)

Vklenjeni Prometej je slika flamskega baročnega slikarja iz Antwerpa, Jacoba Jordaensa (1593–1678) in je eden od eksponatov v baročnem oddelku muzeja Wallraf-Richartz v Kölnu.

Poglej Pitagorejstvo in Vklenjeni Prometej (Jordaens)

Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.

Poglej Pitagorejstvo in Zgodovina znanosti in tehnike