Kazalo
62 odnosi: Arhit, Aristarh, Bog, Dan, Demokrit, Diogen Laertski, Dodekaeder, Duša, Empedoklej, Eter, Evdem z Rodosa, Filologija, Gibanje, Grčija, Grki, Heraklit Pontski, Hestija, Hiket, Ikozaeder, Italija, Kocka, Kroženje, Krogla, Lega, Leto, Luna, Matematika, Mesec, Nikolaj Kopernik, Numerologija, Oktaeder, Olimpijske igre, Os vrtenja, Osončje, Parmenid, Pitagora, Pitagorejci, Planet, Platonova Akademija, Platonsko telo, Sirakuze, Snov, Sokrat, Sonce, Svetloba, Taranto, Tebe, Grčija, Telo (fizika), Teorija števil, Tetraeder, ... Razširi indeks (12 več) »
- Rojeni v 470. letih pr. n. št.
- Starogrški fiziki
- Starogrški matematiki
- Umrli v 380. letih pr. n. št.
Arhit
Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
Poglej Filolaj in Arhit
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Filolaj in Aristarh
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Filolaj in Bog
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Filolaj in Dan
Demokrit
Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Poglej Filolaj in Demokrit
Diogen Laertski
Diogen Laertski (Diogenēs Laertios, Diogenes Laërtius, tudi Diogen Laercij) je bil biograf starogrških filozofov.
Poglej Filolaj in Diogen Laertski
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Filolaj in Dodekaeder
Duša
Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.
Poglej Filolaj in Duša
Empedoklej
Empédoklej ali Empédokles, starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna.
Poglej Filolaj in Empedoklej
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Filolaj in Eter
Evdem z Rodosa
Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Filolaj in Evdem z Rodosa
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Filolaj in Filologija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Filolaj in Gibanje
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Filolaj in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Filolaj in Grki
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Filolaj in Heraklit Pontski
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Filolaj in Hestija
Hiket
Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.
Poglej Filolaj in Hiket
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Filolaj in Ikozaeder
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Filolaj in Italija
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Filolaj in Kocka
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Filolaj in Kroženje
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Filolaj in Krogla
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Filolaj in Lega
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Filolaj in Leto
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Filolaj in Luna
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Filolaj in Matematika
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Poglej Filolaj in Mesec
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Filolaj in Nikolaj Kopernik
Numerologija
Numerologija je v nekaterih religijah vera v mistično oz.
Poglej Filolaj in Numerologija
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Filolaj in Oktaeder
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Filolaj in Olimpijske igre
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Filolaj in Os vrtenja
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Filolaj in Osončje
Parmenid
Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..
Poglej Filolaj in Parmenid
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Filolaj in Pitagora
Pitagorejci
Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik.
Poglej Filolaj in Pitagorejci
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Filolaj in Planet
Platonova Akademija
Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.
Poglej Filolaj in Platonova Akademija
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Filolaj in Platonsko telo
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Filolaj in Sirakuze
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Filolaj in Snov
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Filolaj in Sokrat
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Filolaj in Sonce
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Filolaj in Svetloba
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Filolaj in Taranto
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Filolaj in Tebe, Grčija
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Filolaj in Telo (fizika)
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Filolaj in Teorija števil
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Filolaj in Tetraeder
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Poglej Filolaj in Trikotniško število
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Filolaj in Tropsko leto
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Filolaj in Vesolje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Filolaj in Voda
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Filolaj in Vrtenje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Filolaj in Zemlja
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Poglej Filolaj in Zenon
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Filolaj in Zevs
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Filolaj in Znanost
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Filolaj in Zrak
405 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. 390. pr. n. št.
Poglej Filolaj in 405 pr. n. št.
480 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. 460. pr. n. št.
Poglej Filolaj in 480 pr. n. št.