Odpri v Google MapsKazalo
45 odnosi: Angelo Poliziano, Apolon, Arkezilaj, Astronomija, Šola, Šolski urnik, Bog, Filozofija, Firence, Gian Giorgio Trissino, Gimnazij (Antična Grčija), Giovanni Pico della Mirandola, Glasba, Internat, Legenda, Lorenzo Medičejski Veličastni, Mark Tulij Cicero, Marsilio Ficino, Matematika, Medičejci, Muza, Niccolò Machiavelli, Nikolaj Kuzanski, Papež, Papež Klemen VII., Perzija, Platon, Platonizem, Plutarh, Poganstvo, Predavanje, Religija, Romeji, Sekta, Skepticizem, Svetovni nazor, Telovadba, Vatikan, Znanost, 1. stoletje pr. n. št., 1459, 1523, 387 pr. n. št., 4. stoletje, 529.
- Antične Atene
- Helenizem
- Platonizem
- Ustanovitve v 380. letih pr. n. št.
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Poglej Platonova Akademija in Angelo Poliziano
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Platonova Akademija in Apolon
Arkezilaj
Arkezilaj (Arkesílaos), starogrški filozof, * okoli 316 pr. n. št., Pitana, Eolija, † okoli 241 pr. n. št., Atene.
Poglej Platonova Akademija in Arkezilaj
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Platonova Akademija in Astronomija
Šola
Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki z različnimi oblikami pouka omogoča učencem (dijakom, študentom) organizirano, sistematično pridobivanje znanja in/ali spretnosti.
Poglej Platonova Akademija in Šola
Šolski urnik
Šolski urnik Šolski urnik je vrstni red učnih predmetov v delovnem dnevu oziroma tednu ali tudi kakih drugih opravil oziroma operacij.
Poglej Platonova Akademija in Šolski urnik
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Platonova Akademija in Bog
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Platonova Akademija in Filozofija
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Platonova Akademija in Firence
Gian Giorgio Trissino
Gian Giorgio Trissino, italijanski humanist, pesnik, dramatik, diplomat in jezikoslovec, * 8. julij 1478, Vicenza, † 8. december 1550.
Poglej Platonova Akademija in Gian Giorgio Trissino
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Platonova Akademija in Gimnazij (Antična Grčija)
Giovanni Pico della Mirandola
Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.
Poglej Platonova Akademija in Giovanni Pico della Mirandola
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Platonova Akademija in Glasba
Internat
Internat (iz latinščine internus - notranji) je vzgojno-bivalni objekt za tiste študente, ki ne živijo pri lastni družini (po navadi zaradi oddaljenosti od študijskega kraja) ter za tiste, ki se pripravljajo za poseben poklic (vojaški, duhovniški).
Poglej Platonova Akademija in Internat
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Platonova Akademija in Legenda
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Platonova Akademija in Lorenzo Medičejski Veličastni
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Platonova Akademija in Mark Tulij Cicero
Marsilio Ficino
Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.
Poglej Platonova Akademija in Marsilio Ficino
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Platonova Akademija in Matematika
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Platonova Akademija in Medičejci
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Platonova Akademija in Muza
Niccolò Machiavelli
Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.
Poglej Platonova Akademija in Niccolò Machiavelli
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Platonova Akademija in Nikolaj Kuzanski
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Platonova Akademija in Papež
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Poglej Platonova Akademija in Papež Klemen VII.
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Platonova Akademija in Perzija
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Platonova Akademija in Platon
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Poglej Platonova Akademija in Platonizem
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Platonova Akademija in Plutarh
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Platonova Akademija in Poganstvo
Predavanje
Predavanje (iz francoskega lecture, kar pomeni branje) je ustna predstavitev, namenjena predstavitvi informacij ali poučevanju ljudi o določenem predmetu, na primer univerzitetni ali visokošolski učitelj.
Poglej Platonova Akademija in Predavanje
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Platonova Akademija in Religija
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Platonova Akademija in Romeji
Sekta
Sékta ali ločina je druga najmanjša verska organizacija in verska skupina, ki je nastala z odcepitvijo od kake že utrjene verske skupnosti.
Poglej Platonova Akademija in Sekta
Skepticizem
Skepticizem je večpomenski pojem, povezan z dvomi o resničnost trditev.
Poglej Platonova Akademija in Skepticizem
Svetovni nazor
Svetóvni názor je najširše pojmovani pogled na svet, miselni okvir skozi katerega posameznik tolmači zunanji svet in z njim sodeluje.
Poglej Platonova Akademija in Svetovni nazor
Telovadba
Športna vzgoja na gimnaziji v Mariboru leta 1957 Telovadba je izraz, s katerim pojmujemo telesne vaje, ki so namenjene krepitvi mišic, utrjevanju fizične kondicije in izpopolnjevanju telesnih sposobnosti.
Poglej Platonova Akademija in Telovadba
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Platonova Akademija in Vatikan
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Platonova Akademija in Znanost
1. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1.
Poglej Platonova Akademija in 1. stoletje pr. n. št.
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Platonova Akademija in 1459
1523
1523 (MDXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Platonova Akademija in 1523
387 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. 360. pr. n. št.
Poglej Platonova Akademija in 387 pr. n. št.
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Platonova Akademija in 4. stoletje
529
529 (DXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Platonova Akademija in 529
Glej tudi
Antične Atene
Helenizem
Platonizem
Ustanovitve v 380. letih pr. n. št.
Prav tako znan kot Akademija (Platon), Akademija v Atenah, Atenska Akademija.