Kazalo
34 odnosi: Arhimedsko telo, Dodekaeder, Elementi (Evklid), Enakostranični trikotnik, Eulerjeva karakteristika, Evklid, Evklidska geometrija, Grki, Ikozaeder, Johnsonovo telo, Kepler-Poinsotov polieder, Kocka, Konfiguracija oglišča, Kotni primanjkljaj, Kvadrat (geometrija), Mnogokotnik, Oglišče, Oktaeder, Petkotnik, Platonski graf, Polieder, Pravilni mnogokotnik, Pravilni polieder, Rob (geometrija), Schläflijev simbol, Simetrijska grupa, Skladnost (geometrija), Stranica, Stranska ploskev, Tetraeder, Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki, Topologija, Trikotnik, 5 (število).
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetrični, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali več vrst pravilnih mnogokotnikov.
Poglej Platonsko telo in Arhimedsko telo
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Platonsko telo in Dodekaeder
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Platonsko telo in Elementi (Evklid)
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Platonsko telo in Enakostranični trikotnik
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej Platonsko telo in Eulerjeva karakteristika
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Platonsko telo in Evklid
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Platonsko telo in Evklidska geometrija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Platonsko telo in Grki
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Platonsko telo in Ikozaeder
Johnsonovo telo
Podaljšana kvadratna girobikupola (''J''37) je Johnsonovo telo 24-imi enakostraničnimi trikotniki ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici stelacija, ki je edino možno za oktaeder.) diedrske kote.) Johnsonovo telo je strogo konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki pa niso uniformni.
Poglej Platonsko telo in Johnsonovo telo
Kepler-Poinsotov polieder
Kepler-Poinsotov polieder (tudi Kepler-Poinsotovo telo) je v geometriji katerikoli od štirih pravilnih steliranih poliedrov.
Poglej Platonsko telo in Kepler-Poinsotov polieder
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Platonsko telo in Kocka
Konfiguracija oglišča
''3.5.3.5'' Konfiguracija oglišča (tudi tip oglišča) je v geometriji okrajšana notacija za opis slike oglišč poliedra ali tlakovanja kot zaporedja stranskih ploskev okoli oglišča.
Poglej Platonsko telo in Konfiguracija oglišča
Kotni primanjkljaj
Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.
Poglej Platonsko telo in Kotni primanjkljaj
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Platonsko telo in Kvadrat (geometrija)
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Platonsko telo in Mnogokotnik
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Platonsko telo in Oglišče
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Platonsko telo in Oktaeder
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Platonsko telo in Petkotnik
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Poglej Platonsko telo in Platonski graf
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Platonsko telo in Polieder
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Platonsko telo in Pravilni mnogokotnik
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Platonsko telo in Pravilni polieder
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Platonsko telo in Rob (geometrija)
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Platonsko telo in Schläflijev simbol
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Platonsko telo in Simetrijska grupa
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Platonsko telo in Skladnost (geometrija)
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Platonsko telo in Stranica
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Platonsko telo in Stranska ploskev
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Platonsko telo in Tetraeder
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki so uporabljali že v antiki.
Poglej Platonsko telo in Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Platonsko telo in Topologija
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Platonsko telo in Trikotnik
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Platonsko telo in 5 (število)
Prav tako znan kot Pravilno telo.