Kazalo
64 odnosi: Akord, Aleksander Borodin, Aleksander Nikolajevič Skrjabin, Antonín Leopold Dvořák, Atonalna glasba, Bach, Baročna glasba, Darius Milhaud, Dodekafonija, Edvard Grieg, Franz Liszt, Frédéric Chopin, Glasbena kompozicija, Glasbeni ekspresionizem, Glasbeni impresionizem, Glasbeni klasicizem, Glasbeni neoklasicizem, Grščina, Interval (glasba), Jean-Philippe Rameau, Johann Sebastian Bach, Joseph Haydn, Konsonanca in disonanca, Kontrapunkt, Ludwig van Beethoven, Melodija, Molova lestvica, Nacionalizem, Napolitanski sekstakord, Ornament, Polifonija, Prima, Resna glasba, Richard Wagner, Ritem, Romantična glasba, Sekunda, Skladatelj, Slikarstvo, Ton, Tonaliteta, Tristan in Izolda (opera), Vertikala, Wolfgang Amadeus Mozart, Zven, 11. stoletje, 13. stoletje, 14. stoletje, 15. stoletje, 1560, ... Razširi indeks (14 več) »
- Zvok
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Harmonija in Akord
Aleksander Borodin
Aleksánder Porfírjevič Borodín (ruska izgovorjava kot: Baradín, v slovenščini pogosto Bórodin ali Boródin), ruski skladatelj, kemik in zdravnik, * 31. oktober/12.
Poglej Harmonija in Aleksander Borodin
Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Aleksander Nikolajevič Skrjabin, ruski skladatelj, filozof in pianist, * 6. januar 1872 (25. december 1871, ruski koledar), Moskva, Rusija, † 27. april 1915, Moskva.
Poglej Harmonija in Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Antonín Leopold Dvořák
Antonín Leopold Dvořák, češki skladatelj, * 8. september 1841, Nelahozeves pri Pragi, Češka, † 1. maj 1904, Praga, Češka.
Poglej Harmonija in Antonín Leopold Dvořák
Atonalna glasba
Atonalna glasba je glasba, ki se ne drži nobenega principa katerekoli obstoječe tonske lestvice.
Poglej Harmonija in Atonalna glasba
Bach
Bach je priimek več znanih oseb.
Poglej Harmonija in Bach
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Harmonija in Baročna glasba
Darius Milhaud
Darius Milhaud, francoski skladatelj in pedagog, * 4. september 1892, Marseille, Francija † 22. junij 1974, Ženeva, Švica.
Poglej Harmonija in Darius Milhaud
Dodekafonija
Dodekafonija – označba za kompozicijski slog, zgrajen na dvanajsttonski (kromatični) lestvici.
Poglej Harmonija in Dodekafonija
Edvard Grieg
Edvard Hagerup Grieg, norveški skladatelj in pianist, * 15.
Poglej Harmonija in Edvard Grieg
Franz Liszt
Franz Liszt, madžarski skladatelj in pianist, * 22. oktober 1811, Doborjan (Raiding) pri Eisenstadtu, Madžarska, danes Avstrija, † 31. julij 1886, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.
Poglej Harmonija in Franz Liszt
Frédéric Chopin
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17.
Poglej Harmonija in Frédéric Chopin
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Harmonija in Glasbena kompozicija
Glasbeni ekspresionizem
GEX je kompozicijski stil v glasbi, nastal v prvem desetletju 20. stoletja.
Poglej Harmonija in Glasbeni ekspresionizem
Glasbeni impresionizem
Impresionizem je kompozicijski stil v glasbi, nastal ob prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Poglej Harmonija in Glasbeni impresionizem
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Harmonija in Glasbeni klasicizem
Glasbeni neoklasicizem
Neoklasicizem je kompozicijski stil v glasbi 20. stoletja.
Poglej Harmonija in Glasbeni neoklasicizem
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Harmonija in Grščina
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Harmonija in Interval (glasba)
Jean-Philippe Rameau
Jean-Philippe Rameau, francoski skladatelj, * 25. september 1683, Dijon, Francija, † 12. september 1764, Pariz.
Poglej Harmonija in Jean-Philippe Rameau
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Poglej Harmonija in Johann Sebastian Bach
Joseph Haydn
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.
Poglej Harmonija in Joseph Haydn
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Harmonija in Konsonanca in disonanca
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Harmonija in Kontrapunkt
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Harmonija in Ludwig van Beethoven
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Harmonija in Melodija
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Harmonija in Molova lestvica
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Harmonija in Nacionalizem
Napolitanski sekstakord
Napolitanski sekstakord je prvi obrat frigijskega akorda.
Poglej Harmonija in Napolitanski sekstakord
Ornament
Ornament v frizu Nikolaikirche, Leipzig stolnici v Speyererju, slikar Joseph Schwarzmann, 1850, uničen 1960 Renesančni ornamenti po "Priročniku o ormanetih" Franza Salesa Meyerja iz 1898 Ornament (latinsko ornare - okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov.
Poglej Harmonija in Ornament
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Harmonija in Polifonija
Prima
Prima je lahko.
Poglej Harmonija in Prima
Resna glasba
Résna glásba je klasična glasba, ki se ne ozira na vsebine.
Poglej Harmonija in Resna glasba
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Harmonija in Richard Wagner
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Harmonija in Ritem
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Harmonija in Romantična glasba
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Harmonija in Sekunda
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Harmonija in Skladatelj
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Harmonija in Slikarstvo
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Harmonija in Ton
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Harmonija in Tonaliteta
Tristan in Izolda (opera)
Tristan in Izolda je opera Richarda Wagnerja.
Poglej Harmonija in Tristan in Izolda (opera)
Vertikala
Vertikala je daljša rekreacijska pot v Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Harmonija in Vertikala
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Harmonija in Wolfgang Amadeus Mozart
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Harmonija in Zven
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Harmonija in 11. stoletje
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Harmonija in 13. stoletje
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Harmonija in 14. stoletje
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Harmonija in 15. stoletje
1560
1560 (MDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Harmonija in 1560
1585
1585 (MDLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Harmonija in 1585
1613
1613 (MDCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Harmonija in 1613
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Harmonija in 1672
1685
1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Harmonija in 1685
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Harmonija in 17. stoletje
1722
1722 (MDCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Harmonija in 1722
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Harmonija in 1750
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Harmonija in 18. stoletje
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Harmonija in 1872
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Harmonija in 19. stoletje
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Harmonija in 1915
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Harmonija in 20. stoletje
21. stoletje
2. tisočletje | 3. tisočletje 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21.
Poglej Harmonija in 21. stoletje
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Harmonija in 9. stoletje
Glej tudi
Zvok
Prav tako znan kot Glasbena harmonija, Harmonija (glasba).