Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Akord, Aram Iljič Hačaturjan, Arnold Schönberg, Arthur Honegger, Atonalna glasba, Baročna glasba, Bohuslav Martinů, Darius Milhaud, Dmitrij Šostakovič, Dodekafonija, Francis Poulenc, Glasba, Glasbena kompozicija, Glasbeni impresionizem, Glasbeni klasicizem, Igor Stravinski, Molova lestvica, Paul Hindemith, Polifonija, Prva svetovna vojna, Revolucija, Ritem, Sergej Prokofjev, Seznam skladateljev, Skladatelj, Tonaliteta, Zgodovina, Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe, Zoltán Kodály, Zvok, 20. stoletje.
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Akord · Poglej več »
Aram Iljič Hačaturjan
Aram Iljič Hačaturjan (armensko: Արամ Խաչատրյան, rusko Арам Ильич Хачатурян), armenski skladatelj klasične glasbe, * 6. junij 1903, Tbilisi, sedaj Gruzija, † 1. maj 1978, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Aram Iljič Hačaturjan · Poglej več »
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Arnold Schönberg · Poglej več »
Arthur Honegger
Arthur Honegger, švicarski skladatelj, * 10. marec 1892, Le Havre (Francija), † 27. november 1955, Pariz.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Arthur Honegger · Poglej več »
Atonalna glasba
Atonalna glasba je glasba, ki se ne drži nobenega principa katerekoli obstoječe tonske lestvice.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Atonalna glasba · Poglej več »
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Baročna glasba · Poglej več »
Bohuslav Martinů
Bohuslav Martinů, češki skladatelj, * 8. december 1890, Polička, Avstro-Ogrska, † 28. avgust 1959, Liestal, Švica.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Bohuslav Martinů · Poglej več »
Darius Milhaud
Darius Milhaud, francoski skladatelj in pedagog, * 4. september 1892, Marseille, Francija † 22. junij 1974, Ženeva, Švica.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Darius Milhaud · Poglej več »
Dmitrij Šostakovič
Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič, ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Peterburg, † 9. avgust 1975, Moskva.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Dmitrij Šostakovič · Poglej več »
Dodekafonija
Dodekafonija – označba za kompozicijski slog, zgrajen na dvanajsttonski (kromatični) lestvici.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Dodekafonija · Poglej več »
Francis Poulenc
Francis Jean Marcel Poulenc, francoski skladatelj in pianist, * 7. januar 1899, Pariz, † 30. januar 1963, Pariz.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Francis Poulenc · Poglej več »
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Glasba · Poglej več »
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Glasbena kompozicija · Poglej več »
Glasbeni impresionizem
Impresionizem je kompozicijski stil v glasbi, nastal ob prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Glasbeni impresionizem · Poglej več »
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Glasbeni klasicizem · Poglej več »
Igor Stravinski
Igor Fjodorovič Stravinski (rusko Игорь Фёдорович Стравинский), ruski skladatelj poljskega porekla, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1882, Oranienbaum (zdaj Lomonosov pri Sankt-Peterburgu), Rusija, † 6. april 1971, New York, ZDA.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Igor Stravinski · Poglej več »
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Molova lestvica · Poglej več »
Paul Hindemith
Paul Hindemith, nemški skladatelj, glasbeni teoretik in violist, * 16. november 1895, Hanau blizu Frankfurta ob Majni, † 28. december 1963, Frankfurt ob Majni.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Paul Hindemith · Poglej več »
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Polifonija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Revolucija · Poglej več »
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Ritem · Poglej več »
Sergej Prokofjev
Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist, * 23. april 1891, Soncovka, Jekaterinburška gubernija, Ruski imperij (danes Soncivka, Donecka oblast, Ukrajina), † 5. marec 1953, Moskva, ZSSR.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Sergej Prokofjev · Poglej več »
Seznam skladateljev
Abecedni seznam najbolj znanih in pomembnih skladateljev, razvrščenih po obdobjih.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Seznam skladateljev · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Skladatelj · Poglej več »
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Tonaliteta · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Zgodovina · Poglej več »
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe · Poglej več »
Zoltán Kodály
Zoltán Kodály, madžarski skladatelj, etnomuzikolog, pedagog, jezikoslovec in filozof, * 16. december 1882, Kecskemét, Madžarska, † 6. marec 1967, Budimpešta.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Zoltán Kodály · Poglej več »
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in Zvok · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Glasbeni neoklasicizem in 20. stoletje · Poglej več »
