Kazalo
31 odnosi: Akord, Aram Iljič Hačaturjan, Arnold Schönberg, Arthur Honegger, Atonalna glasba, Baročna glasba, Bohuslav Martinů, Darius Milhaud, Dmitrij Šostakovič, Dodekafonija, Francis Poulenc, Glasba, Glasbena kompozicija, Glasbeni impresionizem, Glasbeni klasicizem, Igor Stravinski, Molova lestvica, Paul Hindemith, Polifonija, Prva svetovna vojna, Revolucija, Ritem, Sergej Prokofjev, Seznam skladateljev, Skladatelj, Tonaliteta, Zgodovina, Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe, Zoltán Kodály, Zvok, 20. stoletje.
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Akord
Aram Iljič Hačaturjan
Aram Iljič Hačaturjan (armensko: Արամ Խաչատրյան, rusko Арам Ильич Хачатурян), armenski skladatelj klasične glasbe, * 6. junij 1903, Tbilisi, sedaj Gruzija, † 1. maj 1978, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Aram Iljič Hačaturjan
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Arnold Schönberg
Arthur Honegger
Arthur Honegger, švicarski skladatelj, * 10. marec 1892, Le Havre (Francija), † 27. november 1955, Pariz.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Arthur Honegger
Atonalna glasba
Atonalna glasba je glasba, ki se ne drži nobenega principa katerekoli obstoječe tonske lestvice.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Atonalna glasba
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Baročna glasba
Bohuslav Martinů
Bohuslav Martinů, češki skladatelj, * 8. december 1890, Polička, Avstro-Ogrska, † 28. avgust 1959, Liestal, Švica.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Bohuslav Martinů
Darius Milhaud
Darius Milhaud, francoski skladatelj in pedagog, * 4. september 1892, Marseille, Francija † 22. junij 1974, Ženeva, Švica.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Darius Milhaud
Dmitrij Šostakovič
Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič, ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Peterburg, † 9. avgust 1975, Moskva.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Dmitrij Šostakovič
Dodekafonija
Dodekafonija – označba za kompozicijski slog, zgrajen na dvanajsttonski (kromatični) lestvici.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Dodekafonija
Francis Poulenc
Francis Jean Marcel Poulenc, francoski skladatelj in pianist, * 7. januar 1899, Pariz, † 30. januar 1963, Pariz.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Francis Poulenc
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Glasba
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Glasbena kompozicija
Glasbeni impresionizem
Impresionizem je kompozicijski stil v glasbi, nastal ob prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Glasbeni impresionizem
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Glasbeni klasicizem
Igor Stravinski
Igor Fjodorovič Stravinski (rusko Игорь Фёдорович Стравинский), ruski skladatelj poljskega porekla, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1882, Oranienbaum (zdaj Lomonosov pri Sankt-Peterburgu), Rusija, † 6. april 1971, New York, ZDA.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Igor Stravinski
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Molova lestvica
Paul Hindemith
Paul Hindemith, nemški skladatelj, glasbeni teoretik in violist, * 16. november 1895, Hanau blizu Frankfurta ob Majni, † 28. december 1963, Frankfurt ob Majni.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Paul Hindemith
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Polifonija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Prva svetovna vojna
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Revolucija
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Ritem
Sergej Prokofjev
Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist, * 23. april 1891, Soncovka, Jekaterinburška gubernija, Ruski imperij (danes Soncivka, Donecka oblast, Ukrajina), † 5. marec 1953, Moskva, ZSSR.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Sergej Prokofjev
Seznam skladateljev
Abecedni seznam najbolj znanih in pomembnih skladateljev, razvrščenih po obdobjih.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Seznam skladateljev
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Skladatelj
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Tonaliteta
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Zgodovina
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
Zoltán Kodály
Zoltán Kodály, madžarski skladatelj, etnomuzikolog, pedagog, jezikoslovec in filozof, * 16. december 1882, Kecskemét, Madžarska, † 6. marec 1967, Budimpešta.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Zoltán Kodály
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in Zvok
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Glasbeni neoklasicizem in 20. stoletje
Prav tako znan kot Neoklasicistična glasba.