Kazalo
39 odnosi: Ars antiqua, Ars nova, Baročna glasba, Elektroakustična glasba, Evropa, Glasba, Glasbena kompozicija, Glasbeni ekspresionizem, Glasbeni impresionizem, Glasbeni klasicizem, Glasbeni neoklasicizem, Harmonija, Konsonanca in disonanca, Kultura, Monofonija, Renesančna glasba, Resna glasba 20. stoletja, Romantična glasba, Skladatelj, Srednjeveška glasba, Tehnologija, Umetnost, Zgodovina, Znanost, 1. tisočletje, 1000, 1200, 1300, 1400, 1600, 1750, 1750., 1815, 1820, 1900, 1910, 20. stoletje, 21. stoletje, 476.
Ars antiqua
Perotinovih del ''Viderunt Omnes'' Ars antiqua, tudi poznana pod imeni ars veterum in ars vetus, je termin, ki se nanaša na evropsko glasbo iz časa visokega srednjega veka, med letoma 1170 in 1310, ko se je uveljavil nov slog, ki spada v obdobje ''Ars nova''.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Ars antiqua
Ars nova
Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Ars nova
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Baročna glasba
Elektroakustična glasba
Elektroakustična glasba se je razvila v drugi polovici 20. stoletja.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Elektroakustična glasba
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Evropa
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Glasba
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Glasbena kompozicija
Glasbeni ekspresionizem
GEX je kompozicijski stil v glasbi, nastal v prvem desetletju 20. stoletja.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Glasbeni ekspresionizem
Glasbeni impresionizem
Impresionizem je kompozicijski stil v glasbi, nastal ob prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Glasbeni impresionizem
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Glasbeni klasicizem
Glasbeni neoklasicizem
Neoklasicizem je kompozicijski stil v glasbi 20. stoletja.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Glasbeni neoklasicizem
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Harmonija
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Konsonanca in disonanca
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Kultura
Monofonija
Monofonija (starogrško μονoς + φωνη - en glas) je enoglasna glasba.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Monofonija
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Renesančna glasba
Resna glasba 20. stoletja
Resna - tudi klasična glasba 20.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Resna glasba 20. stoletja
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Romantična glasba
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Skladatelj
Srednjeveška glasba
Srednjeveška glasba je izraz, pod katerim pojmujemo evropsko glasbo srednjega veka.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Srednjeveška glasba
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Tehnologija
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Umetnost
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in Znanost
1. tisočletje
1.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1. tisočletje
1000
Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1000
1200
1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1200
1300
1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1300
1400
1400 (MCD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1400
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1600
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1750
1750.
1750. je šesto desetletje v 18. stoletju med letoma 1750 in 1759.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1750.
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1815
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1820
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1900
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 1910
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 20. stoletje
21. stoletje
2. tisočletje | 3. tisočletje 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 21. stoletje
476
476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe in 476