Kazalo
44 odnosi: Ars antiqua, Avignon, Balada, Ciper, Estetika, Evropa, Francesco Landini, Francija, Guillaume de Machaut, Harmonija, Humanizem, Interval (glasba), Jacopo da Bologna, Kadenca, Konsonanca in disonanca, Liturgija, Maša, Melodija, Monofonija, Motet, Notni zapis, Omedlevica, Papež Janez XXII., Papež Klemen VI., Papež Urban V., Pariz, Perspektiva (likovna umetnost), Philippe de Vitry, Polifonija, Pontifikat, Renesansa, Rimskokatoliška cerkev, Ritem, Srednjeveška glasba, Srednji vek, Virelai, 1170, 1310, 1314, 1320, 1322, 1364, 1377, 14. stoletje.
Ars antiqua
Perotinovih del ''Viderunt Omnes'' Ars antiqua, tudi poznana pod imeni ars veterum in ars vetus, je termin, ki se nanaša na evropsko glasbo iz časa visokega srednjega veka, med letoma 1170 in 1310, ko se je uveljavil nov slog, ki spada v obdobje ''Ars nova''.
Poglej Ars nova in Ars antiqua
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Ars nova in Avignon
Balada
Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kakšen nenavaden dogodek.
Poglej Ars nova in Balada
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Ars nova in Ciper
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Ars nova in Estetika
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ars nova in Evropa
Francesco Landini
Francesco Landini (tudi Landino) italijanski skladatelj, pevec, pesnik, glasbilar in orglar, * okrog 1325, † 2. september 1397, Firence.
Poglej Ars nova in Francesco Landini
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ars nova in Francija
Guillaume de Machaut
Guillaume de Machaut, francoski skladatelj in pesnik, * okrog 1300, † 13. april 1377, Reims.
Poglej Ars nova in Guillaume de Machaut
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Ars nova in Harmonija
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Ars nova in Humanizem
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Ars nova in Interval (glasba)
Jacopo da Bologna
Jacopo da Bologna, italijanski skladatelj, * pred 1340, † 1360.
Poglej Ars nova in Jacopo da Bologna
Kadenca
Kadenca (lat. cadere - pasti) zaznamuje zvezo akordov, ki zaključijo glasbene misli - melodije.
Poglej Ars nova in Kadenca
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Ars nova in Konsonanca in disonanca
Liturgija
Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.
Poglej Ars nova in Liturgija
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Ars nova in Maša
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Ars nova in Melodija
Monofonija
Monofonija (starogrško μονoς + φωνη - en glas) je enoglasna glasba.
Poglej Ars nova in Monofonija
Motet
Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom; brez inštrumentalne spremljave (izvaja ga pevski zbor a capella).
Poglej Ars nova in Motet
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej Ars nova in Notni zapis
Omedlevica
Sinkopa ali omedlevica je nenadna kratkotrajna nezavest zaradi možganske ishemije.
Poglej Ars nova in Omedlevica
Papež Janez XXII.
Papež Janez XXII., rojen kot Jacques Duèze (tudi: Jacques d'Euse, srednjeveško Jacme Duesa, Iacobus de Osa), francoski dominikanec in papež, * okoli 1244 Cahors ((Lot, Francosko kraljestvo), † 4. december 1334, Avignon (Venaissin, Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Ars nova in Papež Janez XXII.
Papež Klemen VI.
Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Ars nova in Papež Klemen VI.
Papež Urban V.
Urban V., rojen kot Guillaume de Grimoard je bil katoliški benediktinski opat, papež in blaženec; *1310, grad Grizac, (Gévaudan, Le Pont-de-Montvert Languedoc, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 19. december 1370, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Ars nova in Papež Urban V.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Ars nova in Pariz
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).
Poglej Ars nova in Perspektiva (likovna umetnost)
Philippe de Vitry
Philippe de Vitry, francoski skladatelj in pesnik, * 31. oktober 1291, Pariz, † 9. junij 1361, Meaux.
Poglej Ars nova in Philippe de Vitry
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Ars nova in Polifonija
Pontifikat
Pontifikat (tudi škofovanje, papeževanje) je doba službe papeža.
Poglej Ars nova in Pontifikat
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Ars nova in Renesansa
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ars nova in Rimskokatoliška cerkev
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Ars nova in Ritem
Srednjeveška glasba
Srednjeveška glasba je izraz, pod katerim pojmujemo evropsko glasbo srednjega veka.
Poglej Ars nova in Srednjeveška glasba
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Ars nova in Srednji vek
Virelai
Virelai je francoska srednjeveška pesemska in glasbena oblika.
Poglej Ars nova in Virelai
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ars nova in 1170
1310
1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ars nova in 1310
1314
1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ars nova in 1314
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ars nova in 1320
1322
1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ars nova in 1322
1364
1364 (MCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ars nova in 1364
1377
1377 (MCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ars nova in 1377
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Ars nova in 14. stoletje