Kazalo
233 odnosi: Abel Tasman, Abraham Zacuto, Al Andaluz, Albrecht Dürer, Alegorija dobre in slabe vlade, Alkimija, Ambrogio Lorenzetti, Amerigo Vespucci, Anatomija, Andreas Vesalius, Angleška renesansa, Antika, Antonio da Sangallo mlajši, Antonio de Nebrija, Aragonska krona, Arhitekt, Arhitektura, Arhitrav, Arkada, Atenska šola, Atlantski ocean, Avstralija, Španska renesansa, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bartolomé de las Casas, Bazilika sv. Andreja, Mantova, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Beneška republika, Benetke, Beton, Bibliotheca Corviniana, Bologna, Botanika, Brugge, Budim, Car topov, Carlo Maderno, Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva, Cerkev nadangela Mihaela, Moskva, Christine de Pizan, Christopher Marlowe, Coluccio Salutati, Dante Alighieri, Demosten, Dimitrij Donski, Don Kihot, Donatello, Donato Bramante, Edmund Spenser, El Greco, ... Razširi indeks (183 več) »
- Srednjeveška filozofija
- Zahodna kultura
- Zgodnje moderna doba
- Zgodovina Evrope po dobah
- Zgodovinske dobe
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Poglej Renesansa in Abel Tasman
Abraham Zacuto
Abraham Zacuto, portugalski astronom, astrolog, matematik in zgodovinar, * 1450, Salamanca, Španija, † 1510, Damask, Sirija.
Poglej Renesansa in Abraham Zacuto
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Renesansa in Al Andaluz
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Renesansa in Albrecht Dürer
Alegorija dobre in slabe vlade
Alegorija dobre in slabe vlade je serija treh fresk, ki jih je Ambrogio Lorenzetti naslikal med februarjem 1338 in majem 1339.
Poglej Renesansa in Alegorija dobre in slabe vlade
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Renesansa in Alkimija
Ambrogio Lorenzetti
Ambrogio Lorenzetti (tudi Ambruogio Laurati), (*ok.1290 Siena, † 9. junij 1348, Siena) je bil italijanski slikar sienske šole.
Poglej Renesansa in Ambrogio Lorenzetti
Amerigo Vespucci
Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.
Poglej Renesansa in Amerigo Vespucci
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Renesansa in Anatomija
Andreas Vesalius
Andreas Vesalius, s pravim imenom Andreas van Wesel, znan tudi kot Andreas Vesal in André Vésale, flamski anatom, * 31. december 1514, Bruselj, † 15. oktober 1564, v brodolomu v bližini otoka Zakintos.
Poglej Renesansa in Andreas Vesalius
Angleška renesansa
Angleška renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Angliji od konca 15.
Poglej Renesansa in Angleška renesansa
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Renesansa in Antika
Antonio da Sangallo mlajši
Apostolske palače, ki je bil glavni projekt Bramanteja v času Sangallovega vajeništva. Cerkev Santa Maria di Loreto v bližini Trajanove tržnice v Rimu. Villa Farnese v Capraroli; prvotno zasnovo sta ustvarila Sangallo in Baldassare Peruzzi. San Giovanni dei Fiorentini; Sangallo je bil odgovoren za postavitev temeljenje v Tiberi.
Poglej Renesansa in Antonio da Sangallo mlajši
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Renesansa in Antonio de Nebrija
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Renesansa in Aragonska krona
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Renesansa in Arhitekt
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Renesansa in Arhitektura
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Poglej Renesansa in Arhitrav
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Renesansa in Arkada
Atenska šola
Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Renesansa in Atenska šola
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Renesansa in Atlantski ocean
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Renesansa in Avstralija
Španska renesansa
Renesansa je prispela na Iberski polotok preko sredozemske posesti Aragonske krone in mesta Valencia.
Poglej Renesansa in Španska renesansa
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Renesansa in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Bartolomé de las Casas
Bartolomé de las Casas, španski teolog, duhovnik, zgodovinar, filozof, kronist in borec za pravice južnoameriških staroselcev, * 24. avgust 1474 oz.
Poglej Renesansa in Bartolomé de las Casas
Bazilika sv. Andreja, Mantova
Bazilika svetega Andreja (italijansko Basilica di Sant'Andrea) je rimskokatoliška sostolnica in manjša bazilika v Mantovi v Lombardiji (Italija).
Poglej Renesansa in Bazilika sv. Andreja, Mantova
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Renesansa in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Renesansa in Beneška republika
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Renesansa in Benetke
Beton
Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.
Poglej Renesansa in Beton
Bibliotheca Corviniana
Bibliotheca Corviniana je bila ena od najbolj slavnih knjižnic v renesančnem svetu.
Poglej Renesansa in Bibliotheca Corviniana
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Renesansa in Bologna
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Renesansa in Botanika
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Renesansa in Brugge
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Renesansa in Budim
Car topov
Car topov (rusko царь-пушка, car'-puška) je srednjeveško topniško orožje, razstavljeno v Moskovskem kremlju.
Poglej Renesansa in Car topov
Carlo Maderno
Carlo Maderno (Maderna) (1556 – 30. januar 1629) je bil italijanski arhitekt, rojen v današnjem Ticinu, ki velja za enega od začetnikov baročne arhitekture.
Poglej Renesansa in Carlo Maderno
Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega oznanjenja (rusko: Благовещенский собор, ali Blagovešenski sobor) je ruska pravoslavna cerkev, posvečena Marijinemu oznanjenju.
Poglej Renesansa in Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela (rusko Архангельский собор ali Arhangeliski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena nadangelu Mihaelu.
Poglej Renesansa in Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Christine de Pizan
Christine de Pizan (tudi de Pisan), italijansko-francoska pesnica, pisateljica, filozofinja in zagovornica pravic žensk, * 11. september 1364, Benetke, Italija, † ok.
Poglej Renesansa in Christine de Pizan
Christopher Marlowe
Christopher Marlowe, angleški pesnik, dramatik, prevajalec in vohun, * 26. februar 1564, Canterbury, † 30. maj 1593.
Poglej Renesansa in Christopher Marlowe
Coluccio Salutati
Coluccio Salutati, italijanski politik in zgodovinar, * 1331, Stignano, † 1406, Firence.
Poglej Renesansa in Coluccio Salutati
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Renesansa in Dante Alighieri
Demosten
Demosten (grško: Demosthenes), grški politik, vojskovodja in govornik, * 384 pr. n. št., Atene, Grčija, † 322 pr. n. št., Atene Grčija.
Poglej Renesansa in Demosten
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Renesansa in Dimitrij Donski
Don Kihot
Doréjeva ilustracija št. 1 za roman Don Kihot (1863) Ilustracija Don Kihota (Knjiga 1, Poglavje 52), 1848 Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče (izvirno špansko El Ingenioso Hidalgo Don Quijote de la Mancha) ali krajše Don Kihot je roman španskega pisatelja Miguela de Cervantesa.
Poglej Renesansa in Don Kihot
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Poglej Renesansa in Donatello
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Poglej Renesansa in Donato Bramante
Edmund Spenser
Edmund Spenser, angleški pesnik, * 1552, London, † 13. januar 1599, London.
Poglej Renesansa in Edmund Spenser
El Greco
El Greco, rojen Doménikos Theotokópoulos (grško: Δομήνικος Θεοτοκόπουλος; 1. oktober 1541 - 7. april 1614), je bil slikar, kipar in arhitekt španske renesanse.
Poglej Renesansa in El Greco
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Poglej Renesansa in Erazem Rotterdamski
Erwin Panofsky
Erwin Panofsky (30. marec 1892, Hannover - 14. marec 1968 v Princetonu, New Jersey) je bil nemško-judovski umetnostni zgodovinar, katerega akademska kariera se je po vzponu nacističnega režima večinoma nadaljevana v ZDA.
Poglej Renesansa in Erwin Panofsky
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Renesansa in Esztergom
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Renesansa in Etika
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Poglej Renesansa in Fasetna palača
Filip Callimachus
Filip Callimachus, poljsko-italijanski humanist, pisatelj in akademik, * 1437, San Gimignano, † 1497.
Poglej Renesansa in Filip Callimachus
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Poglej Renesansa in Filippo Brunelleschi
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Renesansa in Firenška stolnica
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Renesansa in Firence
Flavio Biondo
Flavio Biondo, italijanski zgodovinar in arheolog, * 1392, Forlì, † 4. junij 1463, Rim.
Poglej Renesansa in Flavio Biondo
François Rabelais
Francois Rabelais, francoski renesančni pisatelj, frančiškanski menih, filozof, humanist, posvetni duhovnik in zdravnik, * okoli 1494, Chinon, Vojvodina Anjou, Kraljevina Francija, † 9. april 1553, Pariz.
Poglej Renesansa in François Rabelais
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Renesansa in Franc I. Francoski
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Renesansa in Francesco Petrarca
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Poglej Renesansa in Francis Bacon
Francoska renesansa
Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.
Poglej Renesansa in Francoska renesansa
Fray Luis de León
Univerzi v Salamanci. Fray (iz besede fraile, ki v španščini pomeni "menih" oziroma "brat") Luis de León (F.); pesnik, humanist, pripadnik avguštinskega reda in ustanovitelj salamantinske šole, * 1527 ali 1528, Belmonte, Cuenca; † 23. avgust 1591, Madrigal de las Altas Torres.
Poglej Renesansa in Fray Luis de León
Fritjof Capra
Fritjof Capra, avstrijsko- ameriški fizik in filozof, * 1. februar 1939, Dunaj.
Poglej Renesansa in Fritjof Capra
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Renesansa in Galileo Galilei
Garcilaso de la Vega (pesnik)
Garci Lasso de la Vega (Toledo, med letoma 1498 in 1501 - Nica, 14. oktober 1536), bolje poznan kot Garcilaso de la Vega, je bil španski pesnik in vojak v literarnozgodovinskem obdobju Zlate dobe španske književnosti (Siglo de oro).
Poglej Renesansa in Garcilaso de la Vega (pesnik)
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Renesansa in Genova
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Renesansa in Genovska republika
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Poglej Renesansa in Gerardus Mercator
Gil Vicente
Gil Vicente, portugalski dramatik, pesnik in režiser, * 1465, † 1536.
Poglej Renesansa in Gil Vicente
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Renesansa in Giotto di Bondone
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Renesansa in Giovanni Boccaccio
Giovanni Pico della Mirandola
Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.
Poglej Renesansa in Giovanni Pico della Mirandola
Giovanni Pierluigi da Palestrina
Giovanni Pietro Aloisio Sante da Palestrina, italijanski renesančni skladatelj, * okrog 1525, Palestrina, Lacij, † 2. februar 1594, Rim.
Poglej Renesansa in Giovanni Pierluigi da Palestrina
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Renesansa in Gotska arhitektura
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Renesansa in Heliocentrični model
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Poglej Renesansa in Henrik II. Francoski
Hieronymus Bosch
Hieronymus Bosch (pravo ime Jeroen van Aken), nizozemski renesančni slikar, * okoli 1450, 's-Hertogenbosch, † 9. avgust 1516.
Poglej Renesansa in Hieronymus Bosch
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Renesansa in Homer
Hugo van der Goes
Hugo van der Goes, flamski slikar, * ok.
Poglej Renesansa in Hugo van der Goes
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Renesansa in Humanizem
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Renesansa in Iberski polotok
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Renesansa in Ikona
Inigo Jones
Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.
Poglej Renesansa in Inigo Jones
Inka Garcilaso de la Vega
Inka Garcilaso de la Vega, pisatelj in zgodovinopisec, * 12.4.1539, Cusco † 24.4.1616, Kordova.
Poglej Renesansa in Inka Garcilaso de la Vega
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Renesansa in Italija
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Renesansa in Italijanska renesansa
Ivan Bessarion
Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.
Poglej Renesansa in Ivan Bessarion
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Renesansa in Ivan III. Vasiljevič
Ivan Vitez
Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.
Poglej Renesansa in Ivan Vitez
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Renesansa in Jagelonci
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Renesansa in James Cook
Jan van Eyck
Jan van Eyck (ali Johannes de Eyck) (nizozemsko: Jɑn vɑn ɛjk), * pred okoli 1390 - † pred okoli 9.
Poglej Renesansa in Jan van Eyck
Janez od Križa
Janez od Križa, rojen kot Juan de Yepes, španski karmeličan, mistik in svetnik.
Poglej Renesansa in Janez od Križa
Jean Calvin
Jean Calvin, francoski verski reformator, teolog, utemeljitelj kalvinistične protestantske cerkve, * 10. julij 1509, Noyon, Pikardija, Kraljevina Francija, † 27. maj 1564, Ženeva, Švicarska konfederacija.
Poglej Renesansa in Jean Calvin
João de Castro
João de Castro, portugalski vitez, pomorski častnik in državnik, * 7. februar 1500, † 6. junij 1548.
Poglej Renesansa in João de Castro
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Poglej Renesansa in Johannes Gutenberg
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Renesansa in Johannes Kepler
Jorge Manrique
Jorge Manrique, španski pesnik, * ok.
Poglej Renesansa in Jorge Manrique
Juan Luis Vives
Juan Luis Vives, latinsko Ioannes Lodovicus Vives, špansko-flamski renesančni humanist, filozof in pedagog, * 6. marec 1492, Valencija, Španija, † 6. maj 1540, Brugge, Flamska, Belgija.
Poglej Renesansa in Juan Luis Vives
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Renesansa in Kapitalizem
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Renesansa in Kapitel
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Renesansa in Karolinška renesansa
Kartograf
Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.
Poglej Renesansa in Kartograf
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Renesansa in Kartografija
Katarina Medičejska
Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.
Poglej Renesansa in Katarina Medičejska
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Renesansa in Klavdij Galen
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Renesansa in Književnost
Konciliarizem
Konciliarizem (tudi koncilsko gibanje, zborništvo oziroma zborovalstvo) je teološka smer v katoliški Cerkvi, ki zagovarja mnenje, da imajo koncilski odloki v določenih okoliščinah večjo veljava od papeževe in se jim torej mora ukloniti tudi on.
Poglej Renesansa in Konciliarizem
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Renesansa in Konstanški koncil
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Renesansa in Konstantinopel
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Renesansa in Krištof Kolumb
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Poglej Renesansa in Kvintilijan
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Poglej Renesansa in Leon Battista Alberti
Leonardo Bruni
Leonardo Bruni, italijanski humanist, zgodovinar in državnik, * 1369, Arezzo, † 9. marec 1444.
Poglej Renesansa in Leonardo Bruni
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Renesansa in Leonardo da Vinci
Lesorez
Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.
Poglej Renesansa in Lesorez
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Renesansa in Lizbona
Ljudska umetnost
Ljudska umetnost, tudi plemenska umetnost je vizualna umetnost in materialna kultura domorodnih ljudstev.
Poglej Renesansa in Ljudska umetnost
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Renesansa in Lok (arhitektura)
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Poglej Renesansa in Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Renesansa in Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Renesansa in Lorenzo Valla
Luís de Camões
Camõesov spomenik v Lizboni Luis Vaz de Camões, portugalski narodni pesnik, * ? december 1524 ali ? januar 1525, Coimbra ali Lizbona, † 10. junij 1579 ali 1580.
Poglej Renesansa in Luís de Camões
Luca Pacioli
Fra Luca Bartolomeo de Pacioli (včasih Paccioli ali Paciolo; ok. 1445/47 - 19. junij 1517) je bil italijanski matematik, frančiškanski brat, sodelavec Leonarda da Vincija in zgodnji sodelavec na področju, ki je danes znano kot računovodstvo.
Poglej Renesansa in Luca Pacioli
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Renesansa in Lucij Anej Seneka
Lukrecij
Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi O naravi sveta (latinsko De Rerum Natura) je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo.
Poglej Renesansa in Lukrecij
Luzijada
Naslovnica prve izdaje Os Lusiadas Luzijada (port. Os Lusiadas, tudi Luzitanci) je zgodovinski ep največjega portugalskega pesnika Camõesa.
Poglej Renesansa in Luzijada
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Renesansa in Maksimilijan I. Habsburški
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Renesansa in Mantova
Manuel Hrizoloras
Manuel Hrizoloras (grško Μανουήλ Χρυσολωράς, * 1353 verjetno v Konstantinoplu, † 15. aprila 1415 v Konstanci) je bil bizantinski diplomat in pionir pri uvajanju grške književnosti v zahodni Evropi v poznem srednjem veku.
Poglej Renesansa in Manuel Hrizoloras
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Renesansa in Mark Tulij Cicero
Martin Behaim
Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.
Poglej Renesansa in Martin Behaim
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Renesansa in Martin Luter
Masaccio
Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.
Poglej Renesansa in Masaccio
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Renesansa in Matija Korvin
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Renesansa in Medičejci
Michel de Montaigne
Michel Eyquem de Montaigne, skrajšano imenovan Montaigne, francoski renesančni humanist, pisatelj in filozof, * 28. februar 1533, grad Montaigne, okraj Périgord, regija Akvitanija, Francija, † 13. september 1592, grad Montaigne, Akvitanija.
Poglej Renesansa in Michel de Montaigne
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Renesansa in Michelangelo Buonarroti
Miguel de Cervantes
Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj, * 29. september 1547, Alcalá de Henares, Španija, † 23. april 1616, Madrid.
Poglej Renesansa in Miguel de Cervantes
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Renesansa in Milano
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Renesansa in Milanska vojvodina
Moskovski barok
Moskovski barok, pogosteje imenovan Nariškin barok, je poseben slog baročne arhitekture in dekoracije, ki je bil v Moskvi moden od konca 17.
Poglej Renesansa in Moskovski barok
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Renesansa in Moskovski kremelj
Motet
Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom; brez inštrumentalne spremljave (izvaja ga pevski zbor a capella).
Poglej Renesansa in Motet
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Renesansa in Neapeljsko kraljestvo
Nemška renesansa
Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.
Poglej Renesansa in Nemška renesansa
Niccolò Machiavelli
Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.
Poglej Renesansa in Niccolò Machiavelli
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Poglej Renesansa in Nicola Pisano
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Renesansa in Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Renesansa in Nikolaj Kuzanski
Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC) je bila trgovska delniška družba, ki je z lastno vojsko v imenu Republike Nizozemske uveljavljala trgovske, vojaške in politične interese v Aziji in južni in vzhodni Afriki.
Poglej Renesansa in Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Renesansa in Nizozemske dežele
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Renesansa in Novi svet
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Renesansa in Novi vek
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Renesansa in Obok
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Renesansa in Ogredje (arhitektura)
Oljno slikarstvo
Oljno slikarstvo je proces barvanja s pigmenti s sredstvom za sušenje olja kot veziva.
Poglej Renesansa in Oljno slikarstvo
Orlando di Lasso
Orlando di Lasso (tudi: Orlande de Lassus, Orlandus Lassus, Roland de Lassus, Roland Delattre), frankoflamski skladatelj, * 1532 (oziroma ok. 1530), Mons, Flandrija, † 14. junij 1594, München.
Poglej Renesansa in Orlando di Lasso
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Renesansa in Papeška država
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Renesansa in Papež Aleksander VI.
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Renesansa in Papež Pavel III.
Pedro Nunes
Pedro Nunes (latinsko Petrus Nonius), portugalski matematik, izumitelj, zdravnik, astronom, pedagog in geograf, * 1502, Alcácer do Sal, † 11. avgust 1578, Coimbra.
Poglej Renesansa in Pedro Nunes
Periodizacija zgodovine
Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja.
Poglej Renesansa in Periodizacija zgodovine
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).
Poglej Renesansa in Perspektiva (likovna umetnost)
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Renesansa in Pesništvo
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Renesansa in Peti lateranski koncil
Pierre de Ronsard
Pierre de Ronsard (ronsár), francoski pesnik, * 11. september 1524, dvorec Poissonnière, † 27. december 1585, Saint-Cosme.
Poglej Renesansa in Pierre de Ronsard
Pieter Bruegel starejši
Pieter Bruegel (tudi Breughel) starejši, nizozemski renesančni slikar in grafik, * pribl.
Poglej Renesansa in Pieter Bruegel starejši
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Renesansa in Pilaster
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Renesansa in Pisatelj
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Renesansa in Polihistor
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Renesansa in Politika
Potopis
Potopis je popis potovanja pisca, ki je z osebnimi doživetji in deloma poetičnim prikazovanjem že od nekdaj priljubljen kot nenavadno poročilo o daljnih deželah in ljudstvih.
Poglej Renesansa in Potopis
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Renesansa in Potres
Protagora
Protágora (), antični grški filozof, utemeljitelj sofistike, * 490 pr. n. št., Abdera, † 420 pr. n. št..
Poglej Renesansa in Protagora
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Renesansa in Protireformacija
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Renesansa in Provansa
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Renesansa in Ptolemaj
Quattrocento
Sandro Botticelli, ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo quattrocento (italijansko) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz millequattrocento, ki je italijansko za leto 1400.
Poglej Renesansa in Quattrocento
Queensland
Queensland v Avstraliji Queensland je zvezna država Avstralije s površino 1.852.642 km² ter 3,6 milijoni prebivalcev.
Poglej Renesansa in Queensland
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Renesansa in Raffaello Santi
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Renesansa in Reformacija
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna filozofija
Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".
Poglej Renesansa in Renesančna filozofija
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Renesansa in Renesančna glasba
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Renesansa in Renesančna umetnost
Renesančno gledališče
Gledališče Shakespearove dobe imenujemo '''renesančno''' oziroma elizabetinsko gledališče, imenovano po kraljici Elizabeti I., ki je tedaj vladala v 16. stol. so v Angliji uprizarjali gledališka dela na raznolikih mestih, npr.
Poglej Renesansa in Renesančno gledališče
Renesančno kiparstvo
Renesančno kiparstvo razumemo kot proces obnavljanja kiparstva klasične antike.
Poglej Renesansa in Renesančno kiparstvo
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Renesansa in Renesansa
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Renesansa in Renesansa 12. stoletja
Renesansa v Nizozemskih deželah
Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.
Poglej Renesansa in Renesansa v Nizozemskih deželah
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Renesansa in Retorika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Renesansa in Rim
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Renesansa in Rusija
Ruska arhitektura
Ruska arhitektura sledi tradiciji, katere korenine segajo v zgodnjo rusko leseno arhitekturo (vključno z različnimi avtohtonimi elementi) in v arhitekturo Kijevske Rusije s središči v Velikem Novgorodu in Kijevu.
Poglej Renesansa in Ruska arhitektura
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Renesansa in Ruska pravoslavna cerkev
Sandro Botticelli
Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija.
Poglej Renesansa in Sandro Botticelli
Severna renesansa
Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.
Poglej Renesansa in Severna renesansa
Sicilski emirat
Sicilski emirat (arabko إمارة صقلية) je bil emirat na otoku Sicilija, ki je obstajal od leta 831 do leta 1072.
Poglej Renesansa in Sicilski emirat
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Renesansa in Sigismund Luksemburški
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Renesansa in Skladatelj
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Renesansa in Slikarstvo
Slop
Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.
Poglej Renesansa in Slop
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Renesansa in Slovnica
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Renesansa in Srednji vek
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Renesansa in Steber
Teremska palača
Teremska palača (rusko Теремной дворец, Teremnoj dvorec) je zgodovinska zgradba v Moskovskem kremlju v Rusiji, ki je bila v 17.
Poglej Renesansa in Teremska palača
Terezija Avilska
Terezija Avilska, imenovana tudi Terezija Jezusova ali Terezija Velika, krščena kot Teresa Sánchez de Cepeda y Ahumada, španska karmeličanka, redovna prenoviteljica, mistikinja, svetnica in cekvena učiteljica, * 28.
Poglej Renesansa in Terezija Avilska
Thomas More
Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.
Poglej Renesansa in Thomas More
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Renesansa in Tisk
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Renesansa in Tit Livij
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Renesansa in Tizian
Toledska prevajalska šola
Toledo z reko Tajo Z imenom Toledska prevajalska šola (špansko Escuela de traductores de Toledo) označujemo skupino učenjakov in prevajalcev, ki so v Toledu med 12.
Poglej Renesansa in Toledska prevajalska šola
Tomás Luis de Victoria
Tomás Luis de Victoria (Ávila, h. 1548 - Madrid, 27. avgusta 1611) je bil katoliški duhovnik, mojster kapele in slavni večglasni skladatelj španske renesanse.
Poglej Renesansa in Tomás Luis de Victoria
Tukidid
Tukídid ali Tukidídes (starogrško Θουκυδίδης: Thūkydídēs), starogrški zgodovinar, * med 460 in 455 pr. n. št. † 395 pr. n. št. Napisal je zgodovinsko delo Peloponeška vojna.
Poglej Renesansa in Tukidid
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Renesansa in Tycho Brahe
Ulrich Zwingli
Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.
Poglej Renesansa in Ulrich Zwingli
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Renesansa in Umetnost
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Renesansa in Valencija
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Renesansa in Velika geografska odkritja
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Renesansa in Vestfalski mir
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Renesansa in Visoki srednji vek
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Renesansa in Vitruvij
Vodka
Muzej vodke Vodka (poljsko wódka, rusko водка, ukrajinsko horilka) je praviloma brezbarvna žgana pijača z minimalno 37,5 % alkohola.
Poglej Renesansa in Vodka
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Renesansa in William Shakespeare
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Renesansa in Zahodni razkol
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Renesansa in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Renesansa in Zgodovinar
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Renesansa in Znanost