Podobnosti med Renesansa in Renesančno kiparstvo
Renesansa in Renesančno kiparstvo še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Albrecht Dürer, Anatomija, Antika, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Benetke, Brugge, Donatello, Filippo Brunelleschi, Firenška stolnica, Firence, Franc I. Francoski, Giotto di Bondone, Henrik II. Francoski, Humanizem, Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Lorenzo Ghiberti, Medičejci, Michelangelo Buonarroti, Nicola Pisano, Obok, Perspektiva (likovna umetnost), Quattrocento, Renesančna umetnost, Vitruvij.
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Albrecht Dürer in Renesansa · Albrecht Dürer in Renesančno kiparstvo ·
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Anatomija in Renesansa · Anatomija in Renesančno kiparstvo ·
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Antika in Renesansa · Antika in Renesančno kiparstvo ·
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence in Renesansa · Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence in Renesančno kiparstvo ·
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Benetke in Renesansa · Benetke in Renesančno kiparstvo ·
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Brugge in Renesansa · Brugge in Renesančno kiparstvo ·
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Donatello in Renesansa · Donatello in Renesančno kiparstvo ·
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Filippo Brunelleschi in Renesansa · Filippo Brunelleschi in Renesančno kiparstvo ·
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Firenška stolnica in Renesansa · Firenška stolnica in Renesančno kiparstvo ·
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Firence in Renesansa · Firence in Renesančno kiparstvo ·
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Franc I. Francoski in Renesansa · Franc I. Francoski in Renesančno kiparstvo ·
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Giotto di Bondone in Renesansa · Giotto di Bondone in Renesančno kiparstvo ·
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Henrik II. Francoski in Renesansa · Henrik II. Francoski in Renesančno kiparstvo ·
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Humanizem in Renesansa · Humanizem in Renesančno kiparstvo ·
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Leon Battista Alberti in Renesansa · Leon Battista Alberti in Renesančno kiparstvo ·
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Leonardo da Vinci in Renesansa · Leonardo da Vinci in Renesančno kiparstvo ·
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Lorenzo Ghiberti in Renesansa · Lorenzo Ghiberti in Renesančno kiparstvo ·
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Medičejci in Renesansa · Medičejci in Renesančno kiparstvo ·
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Michelangelo Buonarroti in Renesansa · Michelangelo Buonarroti in Renesančno kiparstvo ·
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Nicola Pisano in Renesansa · Nicola Pisano in Renesančno kiparstvo ·
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Obok in Renesansa · Obok in Renesančno kiparstvo ·
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir). Dve najbolj značilni značilnosti perspektive sta, da so predmeti manjši, ko se njihova razdalja od opazovalca povečuje; in da so podvrženi skrajšanju, kar pomeni, da so razsežnosti objekta vzdolž vidnega polja krajše od njenih razsežnosti po vidnem polju. Italijanski renesančni slikarji in arhitekti, med njimi Filippo Brunelleschi, Masaccio, Paolo Uccello, Piero della Francesca in Luca Pacioli so proučevali linearno perspektivo, pisali razprave o njej in jo vključevali v svoja umetniška dela, s čimer so prispevali k matematiki umetnosti. Zgodovinski načini prikazovanja perspektive v umetnosti so.
Perspektiva (likovna umetnost) in Renesansa · Perspektiva (likovna umetnost) in Renesančno kiparstvo ·
Quattrocento
Sandro Botticelli, ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo quattrocento (italijansko) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz millequattrocento, ki je italijansko za leto 1400.
Quattrocento in Renesansa · Quattrocento in Renesančno kiparstvo ·
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Renesansa in Renesančna umetnost · Renesančna umetnost in Renesančno kiparstvo ·
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Renesansa in Renesančno kiparstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Renesansa in Renesančno kiparstvo
Primerjava med Renesansa in Renesančno kiparstvo
Renesansa 233 odnose, medtem ko je Renesančno kiparstvo 157. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 6.41% = 25 / (233 + 157).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Renesansa in Renesančno kiparstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: