Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Matija Korvin

Index Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Kazalo

  1. 135 odnosi: Albreht II. Nemški, Andrea Mantegna, Andrej Baumkircher, Atila, Šabac, Šentvid ob Glini, Šlezija, Štajerska (vojvodina), Štefan III. Moldavski, Češka (zgodovinska dežela), Bajazid II., Beneška republika, Beograd, Bibliotheca Corviniana, Binkošti, Bosna, Budim, Celjski grofje, Cluj-Napoca, Cvetna nedelja, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Elizabeta II. Celjska, Esztergom, Ferdinand I. Neapeljski, Fevd, Frankopani, Friderik III. Habsburški, Gjur, Golubac, Habsburžani, Humanizem, Huni, Hunyadi, Husiti, Ivan I. Albert, Ivan Korvin, Ivan Vitez, Jadransko morje, Jagelonci, Jajce (mesto), Jan Vitovec, János Hunyadi, Jurij Podjebradski, Kalabrija, Kaloča, Kazimir IV. Poljski, Kőszeg, Kermendin, Kneževina Transilvanija, ... Razširi indeks (85 več) »

  2. Hrvaški kralji
  3. Hunyadi
  4. Madžarski rimokatoličani
  5. Ogrski kralji
  6. Pretendenti češkega prestola
  7. Rojeni leta 1443
  8. Umrli leta 1490

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Poglej Matija Korvin in Albreht II. Nemški

Andrea Mantegna

Andrea Mantegna (okoli 1431 – 13. september 1506) je italijanski slikar, študent rimske arheologije in zet Jacopa Bellinija.

Poglej Matija Korvin in Andrea Mantegna

Andrej Baumkircher

Andrej Baumkircher, baron iz Schlaininga, najemniški poveljnik, * okrog 1420, verjetno Vipava; † 23. april 1471, Gradec.

Poglej Matija Korvin in Andrej Baumkircher

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Poglej Matija Korvin in Atila

Šabac

Šabac (izvirno Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci.

Poglej Matija Korvin in Šabac

Šentvid ob Glini

Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.

Poglej Matija Korvin in Šentvid ob Glini

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Matija Korvin in Šlezija

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Poglej Matija Korvin in Štajerska (vojvodina)

Štefan III. Moldavski

Štefan III.

Poglej Matija Korvin in Štefan III. Moldavski

Češka (zgodovinska dežela)

Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.

Poglej Matija Korvin in Češka (zgodovinska dežela)

Bajazid II.

Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.

Poglej Matija Korvin in Bajazid II.

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Matija Korvin in Beneška republika

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Matija Korvin in Beograd

Bibliotheca Corviniana

Bibliotheca Corviniana je bila ena od najbolj slavnih knjižnic v renesančnem svetu.

Poglej Matija Korvin in Bibliotheca Corviniana

Binkošti

Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.

Poglej Matija Korvin in Binkošti

Bosna

Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.

Poglej Matija Korvin in Bosna

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Poglej Matija Korvin in Budim

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Poglej Matija Korvin in Celjski grofje

Cluj-Napoca

Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג‎, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.

Poglej Matija Korvin in Cluj-Napoca

Cvetna nedelja

Cvetna nedelja (tudi cvetnica) je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9.

Poglej Matija Korvin in Cvetna nedelja

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Matija Korvin in Dunaj

Dunajsko Novo mesto

Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.

Poglej Matija Korvin in Dunajsko Novo mesto

Elizabeta II. Celjska

Elizabeta II.

Poglej Matija Korvin in Elizabeta II. Celjska

Esztergom

Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.

Poglej Matija Korvin in Esztergom

Ferdinand I. Neapeljski

1460 so Anžujci spet uveljavljali svoje pravice do neapeljske krone.

Poglej Matija Korvin in Ferdinand I. Neapeljski

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Poglej Matija Korvin in Fevd

Frankopani

Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.

Poglej Matija Korvin in Frankopani

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Poglej Matija Korvin in Friderik III. Habsburški

Gjur

Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).

Poglej Matija Korvin in Gjur

Golubac

Golubac (izvirno Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.

Poglej Matija Korvin in Golubac

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Matija Korvin in Habsburžani

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Poglej Matija Korvin in Humanizem

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Matija Korvin in Huni

Hunyadi

Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.

Poglej Matija Korvin in Hunyadi

Husiti

Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.

Poglej Matija Korvin in Husiti

Ivan I. Albert

Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.

Poglej Matija Korvin in Ivan I. Albert

Ivan Korvin

Ivan Korvin (Corvin János, Ivaniš Korvin) je bil nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina in Barbare Edelpöck, herceg Slavonije in hrvaški ban, * 2. april 1473, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 12. oktober 1504, Krapina, Hrvaška.

Poglej Matija Korvin in Ivan Korvin

Ivan Vitez

Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.

Poglej Matija Korvin in Ivan Vitez

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Matija Korvin in Jadransko morje

Jagelonci

Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.

Poglej Matija Korvin in Jagelonci

Jajce (mesto)

Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.

Poglej Matija Korvin in Jajce (mesto)

Jan Vitovec

Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.

Poglej Matija Korvin in Jan Vitovec

János Hunyadi

‎ János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.

Poglej Matija Korvin in János Hunyadi

Jurij Podjebradski

Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.

Poglej Matija Korvin in Jurij Podjebradski

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Poglej Matija Korvin in Kalabrija

Kaloča

Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.

Poglej Matija Korvin in Kaloča

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Poglej Matija Korvin in Kazimir IV. Poljski

Kőszeg

Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.

Poglej Matija Korvin in Kőszeg

Kermendin

Kermendin (madžarsko Körmend, tudi Kirment) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kermendin Železne županije.

Poglej Matija Korvin in Kermendin

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Matija Korvin in Kneževina Transilvanija

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Poglej Matija Korvin in Kralj

Kralj Matjaž

Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' Kralj Matjaž (tudi Matiaš) je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž.

Poglej Matija Korvin in Kralj Matjaž

Krems ob Donavi

Krems ob Donavi je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z okoli 25.000 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi).

Poglej Matija Korvin in Krems ob Donavi

Križevci, Hrvaška

Križevci so mesto na Hrvaškem, ki upravno spada v Koprivniško-križevsko županijo.

Poglej Matija Korvin in Križevci, Hrvaška

Ladislav Hunyadi

Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.

Poglej Matija Korvin in Ladislav Hunyadi

Ladislav Posmrtni

Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.

Poglej Matija Korvin in Ladislav Posmrtni

Leitha

Leitha (nemško Leitha; madžarsko Lajta, arhaično slovensko Litva) je okoli 180 km dolga reka v Srednji Evropi.

Poglej Matija Korvin in Leitha

Lužica

jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.

Poglej Matija Korvin in Lužica

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Matija Korvin in Madžarščina

Madžarski forint

HUF Forint (znak Ft; koda HUF) je madžarska valuta.

Poglej Matija Korvin in Madžarski forint

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Poglej Matija Korvin in Maksimilijan I. Habsburški

Malteški viteški red

Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.

Poglej Matija Korvin in Malteški viteški red

Marsilio Ficino

Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.

Poglej Matija Korvin in Marsilio Ficino

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Matija Korvin in Mehmed II. Osvajalec

Moldavija

Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Poglej Matija Korvin in Moldavija

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Poglej Matija Korvin in Moravska

Neretva

Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.

Poglej Matija Korvin in Neretva

Nitra

Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.

Poglej Matija Korvin in Nitra

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Matija Korvin in Ogrska

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).

Poglej Matija Korvin in Olomuc

Opava

Opava je mesto z okoli 55.000 prebivalci (2022) na severu oz.

Poglej Matija Korvin in Opava

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Matija Korvin in Osmansko cesarstvo

Otranto

Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).

Poglej Matija Korvin in Otranto

Palatin (naziv)

Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.

Poglej Matija Korvin in Palatin (naziv)

Papež Inocenc VIII.

Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Matija Korvin in Papež Inocenc VIII.

Papež Kalist III.

Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.

Poglej Matija Korvin in Papež Kalist III.

Papež Pavel II.

Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.

Poglej Matija Korvin in Papež Pavel II.

Papež Pij II.

Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).

Poglej Matija Korvin in Papež Pij II.

Papež Sikst IV.

Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.

Poglej Matija Korvin in Papež Sikst IV.

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Poglej Matija Korvin in Pécs

Pešta

Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.

Poglej Matija Korvin in Pešta

Peca

Južna stena Pece: Kordeževa glava Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji.

Poglej Matija Korvin in Peca

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Matija Korvin in Platon

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Matija Korvin in Praga

Radu III. Čedni

Radu III.

Poglej Matija Korvin in Radu III. Čedni

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Matija Korvin in Renesančna arhitektura v Italiji

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Matija Korvin in Renesansa

Rimsko-nemški kralj

Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Matija Korvin in Rimsko-nemški kralj

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Matija Korvin in Rimskokatoliška cerkev

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Matija Korvin in Rodos

Romunščina

Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).

Poglej Matija Korvin in Romunščina

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Matija Korvin in Romunija

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Poglej Matija Korvin in Saška (volilna kneževina)

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Matija Korvin in Salzburg

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Matija Korvin in Sarajevo

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Matija Korvin in Sava

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Matija Korvin in Sigismund Luksemburški

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Poglej Matija Korvin in Slavonija

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Matija Korvin in Slovaška

Smederevo

Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.

Poglej Matija Korvin in Smederevo

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Poglej Matija Korvin in Spodnja Avstrija

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Matija Korvin in Srbija

Srebrenica

Srebrenica je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.

Poglej Matija Korvin in Srebrenica

St. Pölten

Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.

Poglej Matija Korvin in St. Pölten

Stjepan Tomaš

Stjepan Tomaš Ostojić Kotromanić je bil od novembra 1443 do svoje smrti leta 1461 kralj Bosne, * okoli 1411, † 10. julij 1461.

Poglej Matija Korvin in Stjepan Tomaš

Stjepan Tomašević

Stjepan Tomašević (Stefan Tomašević Kotromanić, Стефан Томашевић Котроманић) je bil zadnji despot Srbije in zadnji kralj Bosne.

Poglej Matija Korvin in Stjepan Tomašević

Stjepan Vukčić Kosača

Stjepan Vukčić Kosača je bil veliki vojvoda Bosanskega rusaga, od leta 1448 herceg Vojvodine Svetega Save in najvidnejši član družine Kosača, * okrog 1404, Foča, † 22. maj 1466.

Poglej Matija Korvin in Stjepan Vukčić Kosača

Sveti sedež

Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.

Poglej Matija Korvin in Sveti sedež

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Matija Korvin in Sveto rimsko cesarstvo

Székesfehérvár

Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.

Poglej Matija Korvin in Székesfehérvár

Szeged

Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.

Poglej Matija Korvin in Szeged

Třebíč

Třebíč (nemško Trebitsch) je mesto na Moravskem v Visočinskem okraju na Češkem.

Poglej Matija Korvin in Třebíč

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Matija Korvin in Tevtonski viteški red

Tisa

Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.

Poglej Matija Korvin in Tisa

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Matija Korvin in Transilvanija

Uherský Brod

Mestna hiša v Uherskem Brodu Uherský Brod je mesto v Zlinskem okraju na jugovzhodnem Moravskem, Češka, ob reki Olšavi.

Poglej Matija Korvin in Uherský Brod

Ulrik II. Celjski

Ulrik II.

Poglej Matija Korvin in Ulrik II. Celjski

Vatikanska knjižnica

Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.

Poglej Matija Korvin in Vatikanska knjižnica

Vác

Vác je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Váci Županije Pešta.

Poglej Matija Korvin in Vác

Várad

Várad je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szigetvári Županije Baranja.

Poglej Matija Korvin in Várad

Višegrad, Madžarska

Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.

Poglej Matija Korvin in Višegrad, Madžarska

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Matija Korvin in Vlaška

Vlad III. Drakula

Vlad III.

Poglej Matija Korvin in Vlad III. Drakula

Vladislav II. Ogrski

Vladislav II.

Poglej Matija Korvin in Vladislav II. Ogrski

Vojvoda

Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.

Poglej Matija Korvin in Vojvoda

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Matija Korvin in Vojvodina Avstrija

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Poglej Matija Korvin in Volilni knez

Vroclav

Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.

Poglej Matija Korvin in Vroclav

Zrinski

Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.

Poglej Matija Korvin in Zrinski

Zvornik

Zvornik je mesto in središče istoimenske občine v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine ob Drini na vzhodnih obronkih Majevice ob meji s Srbijo.

Poglej Matija Korvin in Zvornik

1443

1443 (MCDXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matija Korvin in 1443

1456

1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matija Korvin in 1456

1490

1490 (MCDXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matija Korvin in 1490

23. februar

23.

Poglej Matija Korvin in 23. februar

26. april

26.

Poglej Matija Korvin in 26. april

Glej tudi

Hrvaški kralji

Hunyadi

Madžarski rimokatoličani

Ogrski kralji

Pretendenti češkega prestola

Rojeni leta 1443

Umrli leta 1490

Prav tako znan kot Matija I. Korvin, Matthias Corvinus.

, Kralj, Kralj Matjaž, Krems ob Donavi, Križevci, Hrvaška, Ladislav Hunyadi, Ladislav Posmrtni, Leitha, Lužica, Madžarščina, Madžarski forint, Maksimilijan I. Habsburški, Malteški viteški red, Marsilio Ficino, Mehmed II. Osvajalec, Moldavija, Moravska, Neretva, Nitra, Ogrska, Olomuc, Opava, Osmansko cesarstvo, Otranto, Palatin (naziv), Papež Inocenc VIII., Papež Kalist III., Papež Pavel II., Papež Pij II., Papež Sikst IV., Pécs, Pešta, Peca, Platon, Praga, Radu III. Čedni, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesansa, Rimsko-nemški kralj, Rimskokatoliška cerkev, Rodos, Romunščina, Romunija, Saška (volilna kneževina), Salzburg, Sarajevo, Sava, Sigismund Luksemburški, Slavonija, Slovaška, Smederevo, Spodnja Avstrija, Srbija, Srebrenica, St. Pölten, Stjepan Tomaš, Stjepan Tomašević, Stjepan Vukčić Kosača, Sveti sedež, Sveto rimsko cesarstvo, Székesfehérvár, Szeged, Třebíč, Tevtonski viteški red, Tisa, Transilvanija, Uherský Brod, Ulrik II. Celjski, Vatikanska knjižnica, Vác, Várad, Višegrad, Madžarska, Vlaška, Vlad III. Drakula, Vladislav II. Ogrski, Vojvoda, Vojvodina Avstrija, Volilni knez, Vroclav, Zrinski, Zvornik, 1443, 1456, 1490, 23. februar, 26. april.