Kazalo
23 odnosi: Češka, Bavarska, Brandenburg (volilna kneževina), Cezar (naslov), Georg Wilhelm von Braunschweig-Lüneburg, Husiti, Karel IV. Luksemburški, Köln, Mainz, Maksimilijan I. Bavarski, Palatinat, Regensburg, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Saška (volilna kneževina), Saško zrcalo, Salzburg, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Trier, Volilna kneževina Bavarska, Würzburg, Zlata bula (1356).
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Volilni knez in Češka
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Volilni knez in Bavarska
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Volilni knez in Brandenburg (volilna kneževina)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Volilni knez in Cezar (naslov)
Georg Wilhelm von Braunschweig-Lüneburg
Georg Wilhelm Braunschweig-Lüneburg, danski general, * 1583, † 1641.
Poglej Volilni knez in Georg Wilhelm von Braunschweig-Lüneburg
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Volilni knez in Husiti
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Volilni knez in Karel IV. Luksemburški
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Volilni knez in Köln
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Volilni knez in Mainz
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Volilni knez in Maksimilijan I. Bavarski
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Volilni knez in Palatinat
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Volilni knez in Regensburg
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Volilni knez in Rodbina Welf
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Volilni knez in Rudolf I. Habsburški
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Volilni knez in Saška (volilna kneževina)
Saško zrcalo
brandenburški mejni grof s posodo tople vode; SPODAJ: novi kralj pred veljaki. Saško zrcalo (nemško: Sachsenspiegel) je najstarejša in najpomembnejša nemška pravna knjiga srednjega veka.
Poglej Volilni knez in Saško zrcalo
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Volilni knez in Salzburg
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Volilni knez in Staufovci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Volilni knez in Sveto rimsko cesarstvo
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Volilni knez in Trier
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Volilni knez in Volilna kneževina Bavarska
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Poglej Volilni knez in Würzburg
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Volilni knez in Zlata bula (1356)