Kazalo
55 odnosi: Absolutizem, Albrecht Dürer, Albrecht von Wallenstein, Armand Jean du Plessis de Richelieu, Češka (zgodovinska dežela), Barok, Bitka na Beli gori, Družba Jezusova, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Fontainebleau, Gustav II. Adolf, Habsburžani, Heidelberg, Ingolstadt, Inn, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Katoliška liga (1609), Katolištvo, Köln, Lübeck, Lech (reka), Leipzig, Ludvik IV. Wittelsbaški, Matija Habsburški, München, Merkantilizem, Nancy, Palatinat, Papež Gregor XV., Pariz, Passavski sporazum, Praga, Protireformacija, Regensburg, Ren, Renesansa, Restitucijski edikt, Rim, Rudolf II. Habsburški, Saška (volilna kneževina), Sveto rimsko cesarstvo, Tridentinski koncil, Ulm, Vestfalski mir, Vojvoda, Vojvodina Bavarska, Volilni knez, Wittelsbachi, Zgornja Avstrija, ... Razširi indeks (5 več) »
- Nemški rimokatoličani
- Protireformacija
- Rojeni leta 1573
- Umrli leta 1651
- Wittelsbachi
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Absolutizem
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Albrecht Dürer
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Albrecht von Wallenstein
Armand Jean du Plessis de Richelieu
Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Armand Jean du Plessis de Richelieu
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Češka (zgodovinska dežela)
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Barok
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Bitka na Beli gori
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Družba Jezusova
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Ferdinand III. Habsburški
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Fontainebleau
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Gustav II. Adolf
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Habsburžani
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Heidelberg
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Ingolstadt
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Inn
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Katoliška liga (1609)
Katoliška liga je bila ustanovljena leta 1609 kot vojaška zveza katoliških vladavin Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Katoliška liga (1609)
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Katolištvo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Köln
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Lübeck
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Lech (reka)
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Leipzig
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Ludvik IV. Wittelsbaški
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Matija Habsburški
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in München
Merkantilizem
Merkantilizem je predstavljal vodilno gospodarsko teorijo med 16.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Merkantilizem
Nancy
Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Nancy
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Palatinat
Papež Gregor XV.
Papež Gregor XV. (rojen kot Alessandro Ludovisi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. januar 1554, Bologna, † 8. julij 1623.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Papež Gregor XV.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Pariz
Passavski sporazum
Passavski sporazum je bil sklenjen avgusta 1552 po uporu severno-nemških protestatskih knezov pod vodstvom Mavricija Saškega kot začasni kompromis med upornimi knezi in Ferdinandom I., tedaj nemškim kraljem in predstavnikom cesarja.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Passavski sporazum
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Praga
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Protireformacija
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Regensburg
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Ren
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Renesansa
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Restitucijski edikt
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Rim
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Rudolf II. Habsburški
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Saška (volilna kneževina)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Sveto rimsko cesarstvo
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Tridentinski koncil
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Ulm
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Vestfalski mir
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Vojvoda
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Vojvodina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Volilni knez
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Wittelsbachi
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Zgornja Avstrija
Zgornja Bavarska
Zgornja Bavarska (nem. Oberbayern) je ena izmed sedem upravnih regij v nemški pokrajini Bavarski in sicer v njenerm južnem delu ter ima okoli 4,7 milijona prebivalcev.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in Zgornja Bavarska
1573
1573 (MDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in 1573
1651
1651 (MDCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in 1651
17. april
17.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in 17. april
27. september
27.
Poglej Maksimilijan I. Bavarski in 27. september
Glej tudi
Nemški rimokatoličani
Protireformacija
Rojeni leta 1573
Umrli leta 1651
Wittelsbachi
Prav tako znan kot Maksimiljan I. Bavarski.