Kazalo
85 odnosi: Anthonis van Dyck, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Šlezija, Żagań, Žitvanski mir, Češka, Češki raj, Beneška republika, Bitka na Beli gori, Bitka pri Breitenfeldu (1631), Bologna, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislava, Brno, Deželni stanovi, Donava, Dunaj, Esztergom, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Fevd, Fidejkomis, Flandrija, Frankfurt ob Majni, Friderik V. Pfalški, Friedrich Schiller, Gabriel Bethlen, Gradišče ob Soči, Gustav II. Adolf, Hannover, Hansa, Ingolstadt, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Kartuzijani, Katoliška liga, Kirasirji, Kneževina, Kneževina Transilvanija, Knez, Komornik (služba), Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kristijan IV. Danski, Laba, Lübeck, Lech (reka), Maksimilijan I. Bavarski, Maksimilijan II. Habsburški, Matija Habsburški, München, ... Razširi indeks (35 več) »
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Anthonis van Dyck
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Šlezija
Żagań
Żagań – castle Żagań (nemško Sagan, češko Zaháň) je mesto v Šleziji (Lubuško vojvodstvo) na Poljskem, ki leži ob reki Bóbr.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Żagań
Žitvanski mir
Žitvanski mir je bil mirovni sporazum, s katerim se je 11.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Žitvanski mir
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Češka
Češki raj
Češki raj (češko Český ráj, nemško Böhmisches Paradies) je zavarovana pokrajina v severni Češki, v kateri je zgoščenih veliko naravnih znamenitosti in zgodovinskih spomenikov.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Češki raj
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Beneška republika
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Bitka na Beli gori
Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Bitka pri Breitenfeldu je potekala 17. septembra 1631 med katoliško (cesarsko) in protestantsko (švedsko-saško) armado.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Bologna
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Brandenburg (volilna kneževina)
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Bratislava
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Brno
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Deželni stanovi
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Dunaj
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Esztergom
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Ferdinand III. Habsburški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Fevd
Fidejkomis
Gospostvo Brdo je bilo nekoč fidejkomis rodbine Zois Fidejkomis (iz latinskega fidei commissum: izročeno v varstvo) je bilo v rimskem pravu določilo v oporoki, ki je dediču nalagalo, da podedovano imetje po določenem času prepusti tretji osebi.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Fidejkomis
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Flandrija
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Frankfurt ob Majni
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Friderik V. Pfalški
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Friedrich Schiller
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Gabriel Bethlen
Gradišče ob Soči
Gradišče ob Soči (italijansko Gradisca d'Isonzo, furlansko Gardiscje ali Gardiscje Imperiâl, vzhodno-furlansko Gardiscja) je naselje in občina v bivši Goriški pokrajini, v deželi Furlanija - Julijska krajina v Italiji.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Gradišče ob Soči
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Gustav II. Adolf
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Hannover
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Hansa
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Ingolstadt
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Kartuzijani
Katoliška liga
Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).
Poglej Albrecht von Wallenstein in Katoliška liga
Kirasirji
Kirasirji so bili pripadniki konjenice, ki so bili nasledniki srednjeveške težke konjenice, ki so se pojavili v sredini 16. stoletja.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Kirasirji
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Kneževina
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Kneževina Transilvanija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Knez
Komornik (služba)
avstro-ogrskem dvoru. Komornik (iz latinščine camera.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Komornik (služba)
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Kristijan IV. Danski
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Laba
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Lübeck
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Albrecht von Wallenstein in Lech (reka)
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Maksimilijan II. Habsburški
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Matija Habsburški
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Albrecht von Wallenstein in München
Morava (reka)
Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Morava (reka)
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Albrecht von Wallenstein in Moravska
Mušketir
Mušketirji dinastije Ming Mušketir je pešak ali konjenik, ki je oborožen z mušketo in mečem-slovijo po mečevalskih sposobnostih-njihovim glavnim orožjem.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Mušketir
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Nürnberg
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Odra
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Albrecht von Wallenstein in Olomuc
Opole
Opole Opole (poljsko Opole, nemško Oppeln) je mesto v Zgornji Šleziji (Poljska).
Poglej Albrecht von Wallenstein in Opole
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Padova
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Palatinat
Plzen
Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Plzen
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Porenje
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Praga
Red zlatega runa
Red zlatega runa Red zlatega runa (Ordre de la Toison d’Or; Orden vom Goldenen Vlies) je bil viteški red, ki ga je leta 1430 v Bruggeu ustanovil vojvoda Filip III. Burgundski, s čimer je proslavil svojo poroko s portugalsko princeso Isabelo iz Aviza.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Red zlatega runa
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Regensburg
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Republika obeh narodov
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Restitucijski edikt
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Rostock
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Rudolf II. Habsburški
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Saška (volilna kneževina)
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Sigismund III. Poljski
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Spodnja Saška
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Sveto rimsko cesarstvo
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Transilvanija
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Albrecht von Wallenstein in Turingija
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Vazal
Vojskovanje
Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Vojskovanje
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Vojvodina
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Vojvodina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Volilni knez
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Albrecht von Wallenstein in Zelandija
Zlín
Zlín (v letih 1949-90 Gottwaldov) je mesto v Zlinskem okraju na jugovzhodnem Moravskem, Češka, ob reki Drevnice, 49,23° severno in 17,65° vzhodno.
Poglej Albrecht von Wallenstein in Zlín
1583
1583 (MDLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Albrecht von Wallenstein in 1583
1634
1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Albrecht von Wallenstein in 1634
24. september
24.
Poglej Albrecht von Wallenstein in 24. september
25. februar
25.
Poglej Albrecht von Wallenstein in 25. februar
Prav tako znan kot Albrecht Wallenstein, Albrecht Wenzel Eusebius von Waldstein, Albreht Wallenstein.