Kazalo
78 odnosi: Albrecht von Wallenstein, Albreht II. Nemški, Ana Ruska, Askanijci, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Avstrijsko cesarstvo, Šlezijske vojne, Šmalkaldenska zveza, Balduin Luksemburški, Bavarska nasledstvena vojna, Blagajev volčin, Brandenburg (volilna kneževina), Cesarski knez, Dresden, Franc Dominik Kalin, Friderik Avgust I. Saški, Friderik I. Pruski, Friderik V. Pfalški, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Gospostvo, Grad Wittelsbach, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Koroški, Henrik VII. Luksemburški, Hohenzollerji, John Wilkins, Južna Nizozemska, Jurij III. Britanski, Jurij Podjebradski, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Karel VII. Wittelsbach, Klemen Droste zu Vischering, Kneževina Moldavija, Knez, Knez (razločitev), Knezo-škofija (Hochstift), Konrad I. Koroški, Kraljevina Bavarska, Ladislav Posmrtni, Limburg (Nizozemska), Ludvik IV. Wittelsbaški, Maksimilijan Franc Avstrijski, Maksimilijan I. Bavarski, Maksimilijan I. Habsburški, Martin Luter, Matija Korvin, Mavricij Saški, ... Razširi indeks (28 več) »
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Volilni knez in Albrecht von Wallenstein
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Volilni knez in Albreht II. Nemški
Ana Ruska
Ana Ivanovna (rusko: Анна Ивановна), ruska carica, * 7. februar (28. februar, ruski koledar) 1693, Moskva, † 28. oktober (17. oktober) 1740, Sankt Peterburg.
Poglej Volilni knez in Ana Ruska
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Volilni knez in Askanijci
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Volilni knez in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Volilni knez in Avgust Močni
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Volilni knez in Avstrijsko cesarstvo
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Volilni knez in Šlezijske vojne
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Volilni knez in Šmalkaldenska zveza
Balduin Luksemburški
Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.
Poglej Volilni knez in Balduin Luksemburški
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Volilni knez in Bavarska nasledstvena vojna
Blagajev volčin
Blagajev volčin, tudi beli kozlovec, rumena jožefca, kraljeva roža, blagajka in igalkaPerko, Orožen Adamič; 1999, str.
Poglej Volilni knez in Blagajev volčin
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Volilni knez in Brandenburg (volilna kneževina)
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Poglej Volilni knez in Cesarski knez
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Volilni knez in Dresden
Franc Dominik Kalin
Franc Dominik Kalin (Dominicus Franciscus Calin), slovenski polihistor, risar, bakrorezec in glasbenik, * 4. avgust 1624 Vipavski Križ, † 1. september 1683, Dunaj.
Poglej Volilni knez in Franc Dominik Kalin
Friderik Avgust I. Saški
Friderik Avgust I. Saški, saški kralj (1805-1827), saški volilni knez (1763-1806, kot Friderik Avgust III.) in vojvoda vojvodine Varšave (1807-1813, kot Friderik Avgust I.), * 23. december 1750, Dresden, † 5. maj 1827, Dresden.
Poglej Volilni knez in Friderik Avgust I. Saški
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Volilni knez in Friderik I. Pruski
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Volilni knez in Friderik V. Pfalški
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Volilni knez in Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Volilni knez in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Gospostvo
Gospostvo je prevod nemškega izraza Herrschaft (množina: Herrschaften), ki pokriva široko pomensko polje in samo kontekst bo povedal, ali pomeni "vlada", "moč", "gospodarstvo", "oblast", "ozemlje" ali "gospostvo".
Poglej Volilni knez in Gospostvo
Grad Wittelsbach
spomenik na mestu nekdanjega gradu Grad Wittelsbach je od 11. stoletja stal v Oberwittelsbachu (danes del Aichacha, severovzhodno od Augsburga) na bavarskem Švabskem.
Poglej Volilni knez in Grad Wittelsbach
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Poglej Volilni knez in Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Volilni knez in Henrik Koroški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Volilni knez in Henrik VII. Luksemburški
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Volilni knez in Hohenzollerji
John Wilkins
John Wilkins, anglikanski duhovnik, filozof in pisatelj, ustanovitelj Kraljevega društva, Škof Chesterja od 1668 do smrti.
Poglej Volilni knez in John Wilkins
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Volilni knez in Južna Nizozemska
Jurij III. Britanski
Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.
Poglej Volilni knez in Jurij III. Britanski
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Volilni knez in Jurij Podjebradski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Volilni knez in Karel IV. Luksemburški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Volilni knez in Karel V. Habsburški
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Poglej Volilni knez in Karel VII. Wittelsbach
Klemen Droste zu Vischering
Clemens Vischering - celotno ime Clemens August Freiherr Droste zu Vischering, skrajšano Clemens August zu Droste-Vischering oziroma Clemens August Droste zu Vischering (slovensko: Klemen Droste pri Vischeringu * 21. januar 1773 Erbdrostenhof pri Münsteru in naslednjega dne krščen v cerkvi St.
Poglej Volilni knez in Klemen Droste zu Vischering
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Volilni knez in Kneževina Moldavija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Volilni knez in Knez
Knez (razločitev)
Knez je lahko.
Poglej Volilni knez in Knez (razločitev)
Knezo-škofija (Hochstift)
Dve knezo-škofiji (''Hochstifte'') v poznem 18. stoletju Stara kamnita oznaka, ki razmejuje zadevno ozemlje knezo-škofije Paderborn in grofije Rietberg V Svetem rimskem cesarstvu nemški izraz (množina) je označeval ozemlje, ki mu je vladal škof kot knez (tj.
Poglej Volilni knez in Knezo-škofija (Hochstift)
Konrad I. Koroški
Konrad I. (– 12. ali 15. december 1011), član dinastije Salijcev, je bil od leta 1004 do smrti koroški vojvoda.
Poglej Volilni knez in Konrad I. Koroški
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Volilni knez in Kraljevina Bavarska
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Volilni knez in Ladislav Posmrtni
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Volilni knez in Limburg (Nizozemska)
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Volilni knez in Ludvik IV. Wittelsbaški
Maksimilijan Franc Avstrijski
Maximilian Franz Xaver Joseph Johann Anton de Paula Wenzel von Österreich (Maksimilijan Franc Ksaver Jožef Janez Anton od Pavle Wenzel Avstrijski), * 8. december 1756, Dunaj, † 26. julij 1801, Hetzendorf pri Dunaju Kot avstrijski nadvojvoda Maksimilijan Franc II. je bil od leta 1780 veliki mojster nemškega viteškega reda in med leti 1784 in 1801 volilni knez in nadškof volilnega okrožja in nadškofije Köln, kakor tudi knezoškof Münstra.
Poglej Volilni knez in Maksimilijan Franc Avstrijski
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Volilni knez in Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Volilni knez in Maksimilijan I. Habsburški
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Volilni knez in Martin Luter
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Volilni knez in Matija Korvin
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Volilni knez in Mavricij Saški
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Volilni knez in München
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Volilni knez in Nadvojvodina Avstrija
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Volilni knez in Ostfalija
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Volilni knez in Palatin (naziv)
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Volilni knez in Palatinat
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Volilni knez in Palatinski grof
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Volilni knez in Potsdam
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Volilni knez in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Volilni knez in Rimsko-nemški kralj
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Volilni knez in Rodbina Welf
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Volilni knez in Rudolf IV. Habsburški
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Volilni knez in Ruski imperij
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Volilni knez in Saška (volilna kneževina)
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Volilni knez in Sigismund Luksemburški
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Volilni knez in Sveto rimsko cesarstvo
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Volilni knez in Utrechtski mir
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Volilni knez in Venčeslav IV. Češki
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Volilni knez in Vestfalski mir
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Volilni knez in Vladislav II. Ogrski
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Volilni knez in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Volilni knez in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Volilni knez in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Volilni knez in Volilna kneževina
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Volilni knez in Volilna kneževina Bavarska
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Volilni knez in Wettinci
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Volilni knez in Wittelsbachi
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Volilni knez in Zlata bula (1356)
11. september
11.
Poglej Volilni knez in 11. september