Odpri v Google MapsKazalo
159 odnosi: Aachen, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Avstrijski, Albreht II. Nemški, Albreht III. Habsburški, Alod, Alzacija, Andeški, Andrej Baumkircher, Andrej III. Ogrski, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Španija, Štajerska (vojvodina), Švica, Češka, Četrta križarska vojna, Babenberžani, Barbara Celjska, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Nikopolju, Bizantinsko cesarstvo, Bosna, Bratislava, Budim, Ceh, Cistercijani, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Egipt, Ernest Železni, Esztergom, Filip Švabski, Filip II. Francoski, Filip Spanheimski, Flandrija, Francesco Petrarca, Freiburg im Breisgau, Friderik I. Barbarossa, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik II. Prepirljivi, Friderik III. Habsburški, Furlanija, Gaj Julij Cezar, Goriški grofje, Gradec, Habsburška monarhija, Habsburžani, Henrik II. Avstrijski, Henrik IV. Nemški, ... Razširi indeks (109 več) »
- Bivše evropske monarhije
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vojvodina Avstrija in Aachen
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Vojvodina Avstrija in Albreht I. Habsburški
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Vojvodina Avstrija in Albreht II. Avstrijski
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Vojvodina Avstrija in Albreht II. Nemški
Albreht III. Habsburški
Albreht III.
Poglej Vojvodina Avstrija in Albreht III. Habsburški
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Vojvodina Avstrija in Alod
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Vojvodina Avstrija in Alzacija
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Vojvodina Avstrija in Andeški
Andrej Baumkircher
Andrej Baumkircher, baron iz Schlaininga, najemniški poveljnik, * okrog 1420, verjetno Vipava; † 23. april 1471, Gradec.
Poglej Vojvodina Avstrija in Andrej Baumkircher
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Poglej Vojvodina Avstrija in Andrej III. Ogrski
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Poglej Vojvodina Avstrija in Avguštinski samostan Klosterneuburg
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Vojvodina Avstrija in Španija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Vojvodina Avstrija in Štajerska (vojvodina)
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Vojvodina Avstrija in Švica
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Vojvodina Avstrija in Češka
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Četrta križarska vojna
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Vojvodina Avstrija in Babenberžani
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Vojvodina Avstrija in Barbara Celjska
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Vojvodina Avstrija in Bitka na Moravskem polju
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Vojvodina Avstrija in Bitka pri Nikopolju
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vojvodina Avstrija in Bizantinsko cesarstvo
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Vojvodina Avstrija in Bosna
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Vojvodina Avstrija in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Vojvodina Avstrija in Budim
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ceh
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Vojvodina Avstrija in Cistercijani
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Vojvodina Avstrija in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Dunajsko Novo mesto
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Vojvodina Avstrija in Egipt
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ernest Železni
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Vojvodina Avstrija in Esztergom
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Vojvodina Avstrija in Filip Švabski
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Vojvodina Avstrija in Filip II. Francoski
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Vojvodina Avstrija in Filip Spanheimski
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Vojvodina Avstrija in Flandrija
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Vojvodina Avstrija in Francesco Petrarca
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Vojvodina Avstrija in Freiburg im Breisgau
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Vojvodina Avstrija in Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Vojvodina Avstrija in Friderik I. Habsburški
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Vojvodina Avstrija in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Vojvodina Avstrija in Friderik II. Prepirljivi
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Vojvodina Avstrija in Friderik III. Habsburški
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Vojvodina Avstrija in Furlanija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Vojvodina Avstrija in Gaj Julij Cezar
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Vojvodina Avstrija in Goriški grofje
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Vojvodina Avstrija in Gradec
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Vojvodina Avstrija in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Habsburžani
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Vojvodina Avstrija in Henrik II. Avstrijski
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Vojvodina Avstrija in Henrik IV. Nemški
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Vojvodina Avstrija in Henrik Lev
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Vojvodina Avstrija in Henrik Ponosni
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Vojvodina Avstrija in Henrik V. Nemški
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Vojvodina Avstrija in Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Vojvodina Avstrija in Henrik VII. Luksemburški
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Vojvodina Avstrija in Husiti
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Poglej Vojvodina Avstrija in Husitske vojne
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Investiturni boj
Ivan Parricida
Ivan Švabski (tudi Parricida, ali tudi Ivan Brez dežele), * cca.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ivan Parricida
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Vojvodina Avstrija in Izak II. Angel
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Vojvodina Avstrija in Jagelonci
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Vojvodina Avstrija in János Hunyadi
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Vojvodina Avstrija in Judje
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Vojvodina Avstrija in Jurij Podjebradski
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Vojvodina Avstrija in Kanalska dolina
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Vojvodina Avstrija in Karel Drzni
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Vojvodina Avstrija in Karel IV. Luksemburški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Vojvodina Avstrija in Karel V. Habsburški
Kartuzijanski samostan Jurklošter
Kartuzijanski samostan Jurklošter ali Kartuzija Jurklošter, je bil eden izmed štirih kartuzijanskih samostanov na območju današnje Slovenije.
Poglej Vojvodina Avstrija in Kartuzijanski samostan Jurklošter
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Vojvodina Avstrija in Katari
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Vojvodina Avstrija in Komneni
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Vojvodina Avstrija in Konrad III. Nemški
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Vojvodina Avstrija in Konstanški koncil
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Poglej Vojvodina Avstrija in Konstanca, Nemčija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Vojvodina Avstrija in Konstantinopel
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Vojvodina Avstrija in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Vojvodina Avstrija in Kranjska
Krems ob Donavi
Krems ob Donavi je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z okoli 25.000 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi).
Poglej Vojvodina Avstrija in Krems ob Donavi
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ladislav Posmrtni
Leitha
Leitha (nemško Leitha; madžarsko Lajta, arhaično slovensko Litva) je okoli 180 km dolga reka v Srednji Evropi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Leitha
Leopold I. Avstrijski
Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.
Poglej Vojvodina Avstrija in Leopold I. Avstrijski
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Poglej Vojvodina Avstrija in Leopold III. Habsburški
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Linz
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Vojvodina Avstrija in Lombardija
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Vojvodina Avstrija in Lotar Supplinburški
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ludvik I. Ogrski
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ludvik IV. Wittelsbaški
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Vojvodina Avstrija in Luzern
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Vojvodina Avstrija in Mainz
Majnhard III. Goriško-Tirolski
Majnhard III.
Poglej Vojvodina Avstrija in Majnhard III. Goriško-Tirolski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Vojvodina Avstrija in Maksimilijan I. Habsburški
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Vojvodina Avstrija in Marija Burgundska
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Vojvodina Avstrija in Matija Korvin
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ministerial
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Mongoli
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Vojvodina Avstrija in Moravska
Moto
Móto (ali mótto) je glavno geslo neke organizacije, društva, šole, vojaške enote ipd.
Poglej Vojvodina Avstrija in Moto
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Vojvodina Avstrija in Muslimani
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Poglej Vojvodina Avstrija in Nadškofija Ljubljana
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Vojvodina Avstrija in Nürnberg
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Vojvodina Avstrija in Neron
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Vojvodina Avstrija in Notranja Avstrija
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Vojvodina Avstrija in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Vojvodina Avstrija in Oglejski patriarhat
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Vojvodina Avstrija in Otokar II. Přemysl
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Vojvodina Avstrija in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Vojvodina Avstrija in Oton III.
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Vojvodina Avstrija in Palatinat
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Vojvodina Avstrija in Papež
Papež Bonifacij VIII.
Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Vojvodina Avstrija in Papež Bonifacij VIII.
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Vojvodina Avstrija in Papež Gregor IX.
Papež Gregor X.
Papež Gregor X., rojen kot Teobaldo Visconti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1210 Piacenza (Emilia-Romagna, Sveto rimsko cesarstvo); † 10. januar 1276 Arezzo (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Vojvodina Avstrija in Papež Gregor X.
Papež Janez XXII.
Papež Janez XXII., rojen kot Jacques Duèze (tudi: Jacques d'Euse, srednjeveško Jacme Duesa, Iacobus de Osa), francoski dominikanec in papež, * okoli 1244 Cahors ((Lot, Francosko kraljestvo), † 4. december 1334, Avignon (Venaissin, Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Vojvodina Avstrija in Papež Janez XXII.
Papež Nikolaj IV.
Papež Nikolaj IV., rojen kot Girolamo Masci, (v starejših virih samo Girolamo d’Ascoli) je bil OFM in rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * 30. september 1227 Lisciano (Marke, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 4. april 1292 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Vojvodina Avstrija in Papež Nikolaj IV.
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Vojvodina Avstrija in Papež Pavel II.
Pokrajina Pordenone
Pokrajina Pordenone, tudi Pordenonska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so v letih od 1968 do 2016/17 sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Vojvodina Avstrija in Pokrajina Pordenone
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Vojvodina Avstrija in Porenje
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Vojvodina Avstrija in Praga
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Vojvodina Avstrija in Predarlska
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Vojvodina Avstrija in Prednja Avstrija
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Vojvodina Avstrija in Protipapež Janez XXIII.
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Vojvodina Avstrija in Reka, Hrvaška
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Vojvodina Avstrija in Rihard I. Levjesrčni
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Vojvodina Avstrija in Rimskokatoliška cerkev
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Vojvodina Avstrija in Rodbina Welf
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Vojvodina Avstrija in Rudolf I. Habsburški
Rudolf II. Avstrijski
Rudolf II., vojvoda Avstrije in Štajerske iz rodbine Habsburžanov, * 1271; † 10.
Poglej Vojvodina Avstrija in Rudolf II. Avstrijski
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Vojvodina Avstrija in Rudolf IV. Habsburški
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Vojvodina Avstrija in Salijci
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Vojvodina Avstrija in Salzburg
Savinjska dolina
Savinjska dolino je dolina, ki se je oblikovala ob reki Savinji, ki teče po "sredini" doline.
Poglej Vojvodina Avstrija in Savinjska dolina
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Vojvodina Avstrija in Savoja
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Vojvodina Avstrija in Sedemnajst provinc
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Vojvodina Avstrija in Sigismund Luksemburški
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Vojvodina Avstrija in Spanheimi
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Vojvodina Avstrija in Spodnja Avstrija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Vojvodina Avstrija in Srednji vek
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Vojvodina Avstrija in Staufovci
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Poglej Vojvodina Avstrija in Sudeti
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Vojvodina Avstrija in Sveta dežela
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Vojvodina Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Vojvodina Avstrija in Tevtonski viteški red
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Vojvodina Avstrija in Tirolska
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Vojvodina Avstrija in Tretja križarska vojna
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Vojvodina Avstrija in Trst
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ulrik II. Celjski
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Vojvodina Avstrija in Ulrik III. Spanheim
Varna, Bolgarija
Varna je glavno mesto okraja Varna v vzhodni Bolgariji in z okoli 340.000 prebivalci (v metropolitanskem območju skoraj pol milijona) tretje največje mesto v državi (za Sofijo in Plovdivom).
Poglej Vojvodina Avstrija in Varna, Bolgarija
Venčeslav III. Češki
Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4.
Poglej Vojvodina Avstrija in Venčeslav III. Češki
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Vojvodina Avstrija in Verona
Vladislav II. Češki
Vladislav II. (češko Vladislav II.) je bil od leta 1140 vojvoda in nato od leta 1158 do svojega odstopa leta 1173 kralj Češke, * ok.
Poglej Vojvodina Avstrija in Vladislav II. Češki
Vladislav III. Poljski
Vladislav III.
Poglej Vojvodina Avstrija in Vladislav III. Poljski
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Vojvodina Avstrija in Vojvodina
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Vojvodina Avstrija in Vojvodina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Vojvodina Avstrija in Volilni knez
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Vojvodina Avstrija in Wittelsbachi
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Vojvodina Avstrija in Zürich
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Vojvodina Avstrija in Zgornja Avstrija
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vojvodina Avstrija in Zlata bula (1356)
Glej tudi
Bivše evropske monarhije
Prav tako znan kot Avstrija (vojvodina).