Kazalo
95 odnosi: Andrej Komac (zgodovinar), Šentvid ob Glini, Štajerska (vojvodina), Ögedej, Bela krajina, Bernard Mariborski, Bernard Spanheimski, Burgsponheim, Celje, Celovec, Ema Krška, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert II. Spanheimski, Engelbert III. Spanheimski, Eppensteinci, Filip Spanheimski, Goriški grofje, Gorjanci, Gornja Radgona, Grad Žebnik, Grad Gorenji Mokronog, Grad Goričane, Grad Gutenberg, Grad Hompoš, Grad Ig, Grad Kolovec, Grad Kolovrat, Grad Koprivnik, Grad Kravjek, Grad Laško, Grad Lebek, Grad Limberk, Grad Limbuš, Grad Maribor, Grad Motnik, Grad Ostri vrh, Grad Slovenj Gradec, Grad Svibno, Grad Višnja Gora, Grof, Hedvika Spanheimska, Henrik IV. Koroški, Henrik V. Koroški, Herman Koroški, Herman Spanheimski, Hrvaška, Investitura, Istra, Italija, Knez, ... Razširi indeks (45 več) »
Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).
Poglej Spanheimi in Andrej Komac (zgodovinar)
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Spanheimi in Šentvid ob Glini
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Spanheimi in Štajerska (vojvodina)
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Spanheimi in Ögedej
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Spanheimi in Bela krajina
Bernard Mariborski
Bernard Mariborski, pripadnik rodbine Spanheimov, grof v koroških Trušnjah, mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel in udeleženec druge križarske vojne.
Poglej Spanheimi in Bernard Mariborski
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Spanheimi in Bernard Spanheimski
Burgsponheim
frankonskega gradu Sponheim v 19. stoletju. Danes hrib preraščajo drevesa, naselje Burgsponheim pa se nahaja zadaj Burgsponheim je grad, mesto in občina v okrožju Bad Kreuznach v Renskem palatinatu v zahodni Nemčiji.
Poglej Spanheimi in Burgsponheim
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Spanheimi in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Spanheimi in Celovec
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Spanheimi in Ema Krška
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Spanheimi in Engelbert I. Spanheimski
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Poglej Spanheimi in Engelbert II. Spanheimski
Engelbert III. Spanheimski
Engelbert III.
Poglej Spanheimi in Engelbert III. Spanheimski
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Spanheimi in Eppensteinci
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Spanheimi in Filip Spanheimski
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Spanheimi in Goriški grofje
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Poglej Spanheimi in Gorjanci
Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.
Poglej Spanheimi in Gornja Radgona
Grad Žebnik
Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.
Poglej Spanheimi in Grad Žebnik
Grad Gorenji Mokronog
Ruševine gradu Gorenji Mokronog na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Ruševina gradu Gorenji Mokronog Grad Gorenji Mokronog (') je grad, katerega razvaline ležijo na grebenu ob cesti, ki vodi proti Čužnji vasi na Dolenjskem.
Poglej Spanheimi in Grad Gorenji Mokronog
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Poglej Spanheimi in Grad Goričane
Grad Gutenberg
Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Spanheimi in Grad Gutenberg
Grad Hompoš
Grad Hompoš (tudi Pohorski dvor; Haus am Bacher) je grad v vasi Pivola blizu Maribora.
Poglej Spanheimi in Grad Hompoš
Grad Ig
Ižanski grad (''Soneckh'') na Valvasorjevem bakrorezu, 17. stoletje Grad Ig je grad na griču Pungart (366 mnm) nad naseljem Ig, južno od Ljubljane.
Poglej Spanheimi in Grad Ig
Grad Kolovec
Ruševine gradu Stari Kolovec nad zaselkom Kolovec nad vasjo Rova pri Domžalah Grad Kolovec (nemško Gerlochstein) je bil grad, ki stal na grebenu južno nad Rovščico, na zaključku doline, nad zaselkom Kolovec, severovzhodno od vasi Rova v občini Domžale.
Poglej Spanheimi in Grad Kolovec
Grad Kolovrat
Grad Kolovrat ali Grad Spodnji Kolovrat stoji na vzpetini jugovzhodno od naselja Kolovrat v bližini Izlak v občini Zagorje ob Savi.
Poglej Spanheimi in Grad Kolovrat
Grad Koprivnik
Grad Koprivnik (tudi grad Rabensberk) v Moravški dolini (nemško Rabensberg) je stal vrh skalnatega hriba pred zaselkom Konfin pri Sv. Trojici na vzhodni meji občine Domžale, od katerega so ostale le še skromne razvaline.
Poglej Spanheimi in Grad Koprivnik
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Spanheimi in Grad Kravjek
Grad Laško
Grad Laško stoji na griču nad Laškim pod Humom.
Poglej Spanheimi in Grad Laško
Grad Lebek
Grad Lebek tudi Ljubek (nemško Liebegg, Liebeck) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku Potok pri Vačah v občini Litija, od katerega so ostale le še skromne ruševine.
Poglej Spanheimi in Grad Lebek
Grad Limberk
Grad Limberk ali Grad Lilienberg tudi Lilienberg, Lilienberch, Liligenberc, Liligenberch, Lilinberc, Lilinberch Lindenberch, Leubrch, Limberg, Lilgenberch je stal na grebenu Limbarske gore v občini Moravče, vzhodno od cerkve sv.
Poglej Spanheimi in Grad Limberk
Grad Limbuš
Limbuški grad je bil grad, ki je stal na sedanjem Grajskem griču nad vasjo Limbuš v Mestni občini Maribor.
Poglej Spanheimi in Grad Limbuš
Grad Maribor
Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Mestni grad Maribor na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Maribor je v 12.
Poglej Spanheimi in Grad Maribor
Grad Motnik
Grad Motnik (nemško Obermottnickh) je bil srednjeveški grad, ki je stal na griču nad Motnikom.
Poglej Spanheimi in Grad Motnik
Grad Ostri vrh
Grad Ostri vrh, tudi grad Sostro oz.
Poglej Spanheimi in Grad Ostri vrh
Grad Slovenj Gradec
Grad Slovenj Gradec redkeje Grad nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu (nemško Windishgratz, Windesgrez) je nekoč stal na mestu sedanje župnijske cerkve sv. Pankracija nad naseljem Stari trg pri Slovenj Gradcu.
Poglej Spanheimi in Grad Slovenj Gradec
Grad Svibno
Grad Svibno v Valvasorjevi topografiji leta 1689 Poskus rekonstrukcije gradu Svibno Grad Svibno na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševine gradu Svibno Grad Svibno (nemško Scharffenberg) je bil grad, ki je stal v vasi Svibno v Občini Radeče.
Poglej Spanheimi in Grad Svibno
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Spanheimi in Grad Višnja Gora
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Spanheimi in Grof
Hedvika Spanheimska
Hedvika Spanheimska ali Hedviga Spanheimska, soproga Engelberta I. Spanheimskega, grofa v Pustriški dolini in solnograškega odvetnika.
Poglej Spanheimi in Hedvika Spanheimska
Henrik IV. Koroški
Henrik IV.
Poglej Spanheimi in Henrik IV. Koroški
Henrik V. Koroški
Henrik V. Koroški ali Henrik Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda in mejni grof Veronske krajine.
Poglej Spanheimi in Henrik V. Koroški
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Poglej Spanheimi in Herman Koroški
Herman Spanheimski
Herman Spanheimski ali Herman II.
Poglej Spanheimi in Herman Spanheimski
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Spanheimi in Hrvaška
Investitura
Investitura, iz latinščine (predlog v in glagol vestire, 'obleka' iz vestis, 'ogrinjalo'), je formalna namestitev (umestitev) na neko funkcijo.
Poglej Spanheimi in Investitura
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Spanheimi in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Spanheimi in Italija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Spanheimi in Knez
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Spanheimi in Koroška (vojvodina)
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Poglej Spanheimi in Kostanjevica na Krki
Kraichgau
Zemljevid področja Kraichgau; njegove meje so prikazane v rjavi barvi Kraichgau je hribovito področje na jugozahodu Nemčije oziroma na severozahodu Baden-Württemberga.
Poglej Spanheimi in Kraichgau
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Spanheimi in Kranjska
Kungota pri Ptuju
Kungota pri Ptuju je naselje v Občini Kidričevo na Dravskem polju.
Poglej Spanheimi in Kungota pri Ptuju
Laško
Pogled proti središču mesta. V daljavi je Pivovarna Laško Laško (Tüffer) je mesto ob Savinji z okoli 3.300 prebivalci in središče občine Laško.
Poglej Spanheimi in Laško
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Spanheimi in Labotska dolina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Spanheimi in Ljubljana
Ljubljanski grad
Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči. Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 m.
Poglej Spanheimi in Ljubljanski grad
Ljudmil Hauptmann
Ljudmil Hauptmann, slovenski zgodovinar, predavatelj in akademik, * 5. februar 1884, Gradec, † 19. april 1968, Zagreb.
Poglej Spanheimi in Ljudmil Hauptmann
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Spanheimi in Magdeburg
Matilda Spanheimska
Matilda Spanheimska, plemkinja iz rodu Spanheimov, žena Theobalda II., grofa Šampanje in Bloisa.
Poglej Spanheimi in Matilda Spanheimska
Miha Kosi
Miha Kosi, slovenski zgodovinar, * 5. julij, 1965, Ljubljana Kosi je leta 1994 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine, 1996 iz geografije, leta 2001 je prav tam tudi doktoriral iz zgodovine.
Poglej Spanheimi in Miha Kosi
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Spanheimi in Mongoli
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Spanheimi in Mozela
Negova
Negova, starodavno naselje, katerega prva omemba sega že v leto 1106, leži na obrobju Slovenskih goric.
Poglej Spanheimi in Negova
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Spanheimi in Nemčija
Občina Duplek
Občina Duplek je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Spanheimi in Občina Duplek
Občina Hajdina
Občina Hajdina je občina v Republiki Sloveniji.
Poglej Spanheimi in Občina Hajdina
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Spanheimi in Oglejski patriarhat
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Spanheimi in Ogrska
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Spanheimi in Ortenburžani
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Spanheimi in Otokar II. Přemysl
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Spanheimi in Otokarji
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Spanheimi in Papež
Pesniški dvor
Pesniški dvor leta 1830, J.F.Kaiser Pesniški dvor je dvorec v bližini kraja Pesnica pri Mariboru.
Poglej Spanheimi in Pesniški dvor
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Spanheimi in Politika
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Spanheimi in Pustriška dolina
Radlje ob Dravi
Radlje ob Dravi so naselje med hribovjema Kozjak in Pohorje.
Poglej Spanheimi in Radlje ob Dravi
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Spanheimi in Regensburg
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Spanheimi in Ren
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Spanheimi in Salijci
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Spanheimi in Salzburg
Siegfried I. Spanheimski
Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.
Poglej Spanheimi in Siegfried I. Spanheimski
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Spanheimi in Srednji vek
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Spanheimi in Sveto rimsko cesarstvo
Templjarji
Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Poglej Spanheimi in Templjarji
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Spanheimi in Tevtonski viteški red
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Poglej Spanheimi in Troyes
Ulrik I. Spanheimski
Ulrik I., plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda.
Poglej Spanheimi in Ulrik I. Spanheimski
Ulrik II. Spanheimski
Ulrik II.
Poglej Spanheimi in Ulrik II. Spanheimski
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Spanheimi in Ulrik III. Spanheim
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Spanheimi in Venera (mitologija)
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Spanheimi in Vojvoda
Zasavje
Pet zasavskih občin Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju.
Poglej Spanheimi in Zasavje
Prav tako znan kot Spanheim, Spanheimski, Sponheimi.