Kazalo
24 odnosi: Adalbero, Koroški vojvoda, Alod, Štajerska, Babenberžani, Bavarska, Grofje Ebersberški, Henrik III. (Koroški), Henrik IV. Nemški, Isar, Koroška (vojvodina), Koroški vojvode, Kranjska krajina, Leopold I. Štajerski, Markvart IV., Mejna grofija Istra, Mejni grof, Možberk, Nadškofija Salzburg, Oglejski patriarhat, Otokar II. Štajerski, Otokarji, Spanheimi, Ulrik I. Eppenštajnski, Vojvodina Furlanija.
Adalbero, Koroški vojvoda
Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).
Poglej Eppensteinci in Adalbero, Koroški vojvoda
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Eppensteinci in Alod
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Eppensteinci in Štajerska
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Eppensteinci in Babenberžani
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Eppensteinci in Bavarska
Grofje Ebersberški
Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.
Poglej Eppensteinci in Grofje Ebersberški
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Poglej Eppensteinci in Henrik III. (Koroški)
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Eppensteinci in Henrik IV. Nemški
Isar
Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).
Poglej Eppensteinci in Isar
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Eppensteinci in Koroška (vojvodina)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Eppensteinci in Koroški vojvode
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Eppensteinci in Kranjska krajina
Leopold I. Štajerski
Leopold I., tudi Liutpold, imenovan Pogumni ali Močni († 24. oktober 1129), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil med letoma 1122 in 1129 mejni grof Štajerske.
Poglej Eppensteinci in Leopold I. Štajerski
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Poglej Eppensteinci in Markvart IV.
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Eppensteinci in Mejna grofija Istra
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Eppensteinci in Mejni grof
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Eppensteinci in Možberk
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Eppensteinci in Nadškofija Salzburg
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Eppensteinci in Oglejski patriarhat
Otokar II. Štajerski
Otokar II.
Poglej Eppensteinci in Otokar II. Štajerski
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Eppensteinci in Otokarji
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Eppensteinci in Spanheimi
Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Eppensteinski (* cca. 1055; † 21. december 1121), včasih imenovan tudi Ulrik III.
Poglej Eppensteinci in Ulrik I. Eppenštajnski
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Eppensteinci in Vojvodina Furlanija
Prav tako znan kot Eppensteini.