Kazalo
129 odnosi: Andeški, Andrej Komac (zgodovinar), Arheološko območje Gobavica, Arnulf Koroški, Askvinci, Auerspergi, Avgust Dimitz, Škofja Loka, Šmarje - Sap, Štajerska (vojvodina), Babenberžani, Bela krajina, Bertold III. Andeški, Bitka na Moravskem polju, Bled, Bogo Grafenauer, Bohinj, Brseč, Cerknica, Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Dvorec Novi dvor, Eberhard II. Ebersberški, Ema Krška, Engelbert II. Spanheimski, Engelbert III. Spanheimski, Eppensteinci, Friderik II. Prepirljivi, Goriški grofje, Grad Šumberk, Grad Žužemberk, Grad Čušperk, Grad Goričane, Grad Gradac, Grad Gutenberg, Grad Hmeljnik, Grad Kamen, Grad Klevevž, Grad Kočevje, Grad Kolovec, Grad Kozjak, Grad Kozljak, Grad Kravjek, Grad Lihtenberk, Grad Limberk, Grad Lož, Grad Lupoglav, Grad Mehovo, Grad Metlika, Grad Mirna, Grad Mokronog, ... Razširi indeks (79 več) »
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Kranjska krajina in Andeški
Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).
Poglej Kranjska krajina in Andrej Komac (zgodovinar)
Arheološko območje Gobavica
Arheološko območje Gobavica se nahaja v zahodnem delu Mengša.
Poglej Kranjska krajina in Arheološko območje Gobavica
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Kranjska krajina in Arnulf Koroški
Askvinci
Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11.
Poglej Kranjska krajina in Askvinci
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Kranjska krajina in Auerspergi
Avgust Dimitz
Avgust Dimitz (dímie), slovenski pravnik in zgodovinar, * 16. avgust 1827, Ljubljana, † 10. december 1886, Ljubljana.
Poglej Kranjska krajina in Avgust Dimitz
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Kranjska krajina in Škofja Loka
Šmarje - Sap
Šmarje - Sap je naselje z več kot 1.600 prebivalci v Občini Grosuplje, blizu Škofljice in mesta Ljubljana.
Poglej Kranjska krajina in Šmarje - Sap
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Kranjska krajina in Štajerska (vojvodina)
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Kranjska krajina in Babenberžani
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Kranjska krajina in Bela krajina
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Kranjska krajina in Bertold III. Andeški
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Kranjska krajina in Bitka na Moravskem polju
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Kranjska krajina in Bled
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Poglej Kranjska krajina in Bogo Grafenauer
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Kranjska krajina in Bohinj
Brseč
Brseč (italijansko Borsezio) je mestece na vzhodni obali polotoka Istra in najzahodnejše izmed naselij Opatijske riviere, ki upravno spada pod občino Mošćenička Draga; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Kranjska krajina in Brseč
Cerknica
Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.
Poglej Kranjska krajina in Cerknica
Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije (latinsko Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae), je bil zgrajen leta 1234 južno od naselja Kostanjevica na Krki.
Poglej Kranjska krajina in Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Dvorec Novi dvor
Dvorec Novi dvor je lahko.
Poglej Kranjska krajina in Dvorec Novi dvor
Eberhard II. Ebersberški
Eberhard II.
Poglej Kranjska krajina in Eberhard II. Ebersberški
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Kranjska krajina in Ema Krška
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Poglej Kranjska krajina in Engelbert II. Spanheimski
Engelbert III. Spanheimski
Engelbert III.
Poglej Kranjska krajina in Engelbert III. Spanheimski
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Kranjska krajina in Eppensteinci
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Kranjska krajina in Friderik II. Prepirljivi
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Kranjska krajina in Goriški grofje
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Poglej Kranjska krajina in Grad Šumberk
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Kranjska krajina in Grad Žužemberk
Grad Čušperk
Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Poglej Kranjska krajina in Grad Čušperk
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Poglej Kranjska krajina in Grad Goričane
Grad Gradac
Grad Gradac stoji na tromeji občin Črnomelj, Semič in Metlika ob okljuku reke Lahinje v središču vasi Gradac.
Poglej Kranjska krajina in Grad Gradac
Grad Gutenberg
Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Kranjska krajina in Grad Gutenberg
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Poglej Kranjska krajina in Grad Hmeljnik
Grad Kamen
Grad Kamen (Stain) so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.
Poglej Kranjska krajina in Grad Kamen
Grad Klevevž
Grad Klevevž je dal leta 1265 po odobritvi vojvode Ulrika III. Spanheimskega na skali na levem bregu potoka Radulja na Dolenjskem sezidati freisinški škof Konrad, prvič pa je izrecno omenjen šele leta 1306 kot Castrum Chlingenuelz.
Poglej Kranjska krajina in Grad Klevevž
Grad Kočevje
Grad Kočevje v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Kočevje na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Kočevje med letoma 1842 in 1848 Grb mesta Kočevje, avtor: Porenta Gašpar leto 1896 Grad Kočevje (nemško Göttscheab) je stal v mestu Kočevje v občini Kočevje.
Poglej Kranjska krajina in Grad Kočevje
Grad Kolovec
Ruševine gradu Stari Kolovec nad zaselkom Kolovec nad vasjo Rova pri Domžalah Grad Kolovec (nemško Gerlochstein) je bil grad, ki stal na grebenu južno nad Rovščico, na zaključku doline, nad zaselkom Kolovec, severovzhodno od vasi Rova v občini Domžale.
Poglej Kranjska krajina in Grad Kolovec
Grad Kozjak
Grad Kozjak je bil grad, od katerega so danes vidne le še ruševine na vrhu skalne kope nad vasjo Dolenje Selce pri Dobrniču na Dolenjskem.
Poglej Kranjska krajina in Grad Kozjak
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.
Poglej Kranjska krajina in Grad Kozljak
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Kranjska krajina in Grad Kravjek
Grad Lihtenberk
Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.
Poglej Kranjska krajina in Grad Lihtenberk
Grad Limberk
Grad Limberk ali Grad Lilienberg tudi Lilienberg, Lilienberch, Liligenberc, Liligenberch, Lilinberc, Lilinberch Lindenberch, Leubrch, Limberg, Lilgenberch je stal na grebenu Limbarske gore v občini Moravče, vzhodno od cerkve sv.
Poglej Kranjska krajina in Grad Limberk
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Poglej Kranjska krajina in Grad Lož
Grad Lupoglav
Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji.
Poglej Kranjska krajina in Grad Lupoglav
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Kranjska krajina in Grad Mehovo
Grad Metlika
Grad Metlika ali Metliški grad je grad, ki leži v starem delu Metlike in je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1456.
Poglej Kranjska krajina in Grad Metlika
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Kranjska krajina in Grad Mirna
Grad Mokronog
Grad Mokronog v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Mokronog na reambulančnem katastru za Kranjsko, 1867-1882 Trg Mokronog, avtor: Joseph Wagner (1706–1780) Upodobitev dveh Mokronoških grbov pod zapisom "nassenfues" v Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque 1687-1688), avtor: Janez Vajkard Valvasor Grad Mokronog (nemško Nassenfuss) je bil grad, katerega ostanki so vidni na južnem robu Mokronoga.
Poglej Kranjska krajina in Grad Mokronog
Grad Ostri vrh
Grad Ostri vrh, tudi grad Sostro oz.
Poglej Kranjska krajina in Grad Ostri vrh
Grad Otočec
Grad Otočec (nemško Burg Wördl), ki je razglašen kot kulturni spomenik je edini vodni grad v Sloveniji.
Poglej Kranjska krajina in Grad Otočec
Grad Podvin
Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice.
Poglej Kranjska krajina in Grad Podvin
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Kranjska krajina in Grad Radeče
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Poglej Kranjska krajina in Grad Raka
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Kranjska krajina in Grad Ribnica
Grad Rožek
Grad Rožek je lahko.
Poglej Kranjska krajina in Grad Rožek
Grad Sicherstein
Grad Sicherstein (nemško Sicherstein) je stal v naselju Drča v občini Šentjernej.
Poglej Kranjska krajina in Grad Sicherstein
Grad Slepčjek
Grad Slepčjek ali Slepšek (nemško Plintenbach) je stal v naselju Slepšek v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Kranjska krajina in Grad Slepčjek
Grad Spodnji Čretež
Grad Spodnji Čretež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Spodnji Čretež Grad Spodnji Čretež (nemško Reitenburg) je stal nad vasjo Dolenje Laknice v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Kranjska krajina in Grad Spodnji Čretež
Grad Stara Soteska
Ruševine starega gradu Soteska v 19. stol. avtor: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1834-1867) Grad Stara Soteska (nemško Alt Ainöd) stoji v naselju Loška vas v občini Dolenjske Toplice.
Poglej Kranjska krajina in Grad Stara Soteska
Grad stari Prežek
Grad Prežek (nemško Prisekke) je stal v naselju Cerov Log v občini Šentjernej.
Poglej Kranjska krajina in Grad stari Prežek
Grad Strmol
Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba v bližini vasi Češnjevek, Grad in Dvorje pri Cerkljah na Gorenjskem.
Poglej Kranjska krajina in Grad Strmol
Grad Trebnje
Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.
Poglej Kranjska krajina in Grad Trebnje
Grad Turjak
Grad Turjak (nemško Burg Ursperg, pozneje Schloss Auersperg) se nahaja v naselju Turjak v občini Velike Lašče, okrog 20 km južno oz.
Poglej Kranjska krajina in Grad Turjak
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Kranjska krajina in Grad Višnja Gora
Grad Vinica, Črnomelj
Grad Vinica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Viniški grb v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque, 1687-1688) Prenovljeni Grad Vinica z rekonstruiranim obzidjem. Grad Vinica (nemško Weinitz) je nekoč stal v naselju Vinica v občini Črnomelj.
Poglej Kranjska krajina in Grad Vinica, Črnomelj
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Poglej Kranjska krajina in Grb
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Poglej Kranjska krajina in Grofija
Grofje Ebersberški
Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.
Poglej Kranjska krajina in Grofje Ebersberški
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Kranjska krajina in Habsburžani
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Poglej Kranjska krajina in Henrik III. (Koroški)
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Kranjska krajina in Henrik IV. Nemški
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Kranjska krajina in Istra
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Kranjska krajina in Kamniško-Savinjske Alpe
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Kranjska krajina in Kamnik
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Kranjska krajina in Karavanke
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Kranjska krajina in Kočevje
Kočevski Rog
Jama pod Macesnovo Gorico Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.
Poglej Kranjska krajina in Kočevski Rog
Kokra
Kókra je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok Save v Kranju.
Poglej Kranjska krajina in Kokra
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Kranjska krajina in Koroška (vojvodina)
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Poglej Kranjska krajina in Kostanjevica na Krki
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Kranjska krajina in Kranj
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Poglej Kranjska krajina in Krka
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Poglej Kranjska krajina in Krka, Avstrija (kraj)
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Poglej Kranjska krajina in Litija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Kranjska krajina in Ljubljana
Ljubljanska kotlina
Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.
Poglej Kranjska krajina in Ljubljanska kotlina
Ljudmil Hauptmann
Ljudmil Hauptmann, slovenski zgodovinar, predavatelj in akademik, * 5. februar 1884, Gradec, † 19. april 1968, Zagreb.
Poglej Kranjska krajina in Ljudmil Hauptmann
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Kranjska krajina in Majnhard IV. Goriški
Mali grad, Kamnik
Kapela Portal kapele Mali grad je skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika.
Poglej Kranjska krajina in Mali grad, Kamnik
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Kranjska krajina in Mejna grofija Istra
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Kranjska krajina in Mejni grof
Miha Kosi
Miha Kosi, slovenski zgodovinar, * 5. julij, 1965, Ljubljana Kosi je leta 1994 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine, 1996 iz geografije, leta 2001 je prav tam tudi doktoriral iz zgodovine.
Poglej Kranjska krajina in Miha Kosi
Motnik
Motnik je vas v Občini Kamnik.
Poglej Kranjska krajina in Motnik
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Kranjska krajina in Nadškofija München in Freising
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Kranjska krajina in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Kranjska krajina in Oglejski patriarhat
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Kranjska krajina in Ortenburžani
Ortneški grad
Ortneški ali Stari grad stoji na hribu Veliki Žrnovec v bližini Ribnice (natančneje blizu vasi Hudi Konec).
Poglej Kranjska krajina in Ortneški grad
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Kranjska krajina in Otokar II. Přemysl
Planina, Postojna
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«, ker je nekoč upavno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Poglej Kranjska krajina in Planina, Postojna
Poppo I. Istrski
Grof Poppo I. (tudi Boppo) Weimar-Orlamünde, mejni grof v Istrski marki od leta 1012 do svoje smrti okoli 1044, ter tudi mejni grof Kranjske marke med leti 1029-1044; † 13 julij, pred 1044.
Poglej Kranjska krajina in Poppo I. Istrski
Poppo II. Weimar-Orlamünde
Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.
Poglej Kranjska krajina in Poppo II. Weimar-Orlamünde
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Kranjska krajina in Radovljica
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Kranjska krajina in Reka
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Kranjska krajina in Rimsko-nemški kralj
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Kranjska krajina in Rudolf I. Habsburški
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Kranjska krajina in Salzburg
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Kranjska krajina in Sava
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Kranjska krajina in Savinjska marka
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Poglej Kranjska krajina in Slovenska marka
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Kranjska krajina in Spanheimi
Stari grad Polhov Gradec
Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.
Poglej Kranjska krajina in Stari grad Polhov Gradec
Stari grad, Kamnik
Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.
Poglej Kranjska krajina in Stari grad, Kamnik
Stari grad, Novo mesto
Stari grad na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Stari grad nad Otočcem Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.
Poglej Kranjska krajina in Stari grad, Novo mesto
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Kranjska krajina in Sveto rimsko cesarstvo
Trojane
Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.
Poglej Kranjska krajina in Trojane
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Kranjska krajina in Turingija
Ulrik Ebersberški
Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).
Poglej Kranjska krajina in Ulrik Ebersberški
Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik I. Weimar-Orlamünde (Udalrich I.) († 6. marec 1070), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske (marke) med leti 1050/58-1070 ter tudi v Istrski marki od leta 1045/60 do svoje smrti 1070, kakor tudi grof v Grofiji Weimar po letu 1067.
Poglej Kranjska krajina in Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Ulrik II.
Poglej Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Kranjska krajina in Ulrik III. Spanheim
Uršulinski samostan Mekinje
Uršulinski samostan stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje.
Poglej Kranjska krajina in Uršulinski samostan Mekinje
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Poglej Kranjska krajina in Velike Lašče
Višnja Gora
Višnja Gora je naselje oz.
Poglej Kranjska krajina in Višnja Gora
Višnjegorski
Grofje Višnjegorski (ali Weichselburg) so bili do izumrtja v začetku 13.
Poglej Kranjska krajina in Višnjegorski
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Kranjska krajina in Vojvodina
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Kranjska krajina in Vojvodina Avstrija
Prav tako znan kot Kranjska krajina (marka) - mejna grofija, Kranjska marka.