Odpri v Google MapsKazalo
59 odnosi: Antika, Avstrija, Avtocestni predor Karavanke, Štajerska, Železniški predor Karavanke, Železniški prevoz, Čepa, Balkan, Begunjščica, Beljak, Boč, Celovec, Donačka gora, Dovška Baba, Dovžanova soteska, Golica, Gorenjska, Gorovje, Ime, Italija, Jezerski vrh, Jezersko, Kamniško-Savinjske Alpe, Karel Natek, Karnijske Alpe, Kepa, Kilometer, Košuta, Koroška (zvezna dežela), Krnica, Ljubelj, Ljubljana, Ljubljanska kotlina, Mežiško-Solčavske Karavanke, Narcisa, Nemščina, Obir, Peca, Planina pod Golico, Planinska koča, Planinska pot, Pohorje, Prelaz, Ptolemaj, Razširjena slovenska planinska pot, Seznam gora v Karavankah, Sleme (geografija), Slovenija, Slovenj Gradec, Slovenska planinska pot, Soteska, ... Razširi indeks (9 več) »
- Gorovja v Sloveniji
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Karavanke in Antika
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Karavanke in Avstrija
Avtocestni predor Karavanke
Predor Karavanke je avtocestni predor med Slovenijo in Avstrijo.
Poglej Karavanke in Avtocestni predor Karavanke
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Karavanke in Štajerska
Železniški predor Karavanke
Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje Srednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.
Poglej Karavanke in Železniški predor Karavanke
Železniški prevoz
Slovenskih železnic Kompozicija tovornega vlaka Železniški postaji Ljubljana Železniški transport tudi železniški prevoz, je voden način kopenskega transporta, za prevoz potnikov in blaga s tirnimi vozili, ki vozijo po železniških tirih.
Poglej Karavanke in Železniški prevoz
Čepa
Novi »Hudičev most« pri Sopotniškem šumu v soteski Čepe Čepa (nemško: Tscheppaschlucht), tudi Kepa je najglobja soteska v avstrijskem delu Karavank in velja za eno najbolj obiskanih koroških naravnih znamenitosti.
Poglej Karavanke in Čepa
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Karavanke in Balkan
Begunjščica
Vrtače. Roblekov dom na Begunjščici Begunjščica je razpotegnjena grebenska gora v Karavankah.
Poglej Karavanke in Begunjščica
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Karavanke in Beljak
Boč
Boč (978 mnm) je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju, jugovzhodno nad Poljčanami, v jugovzhodnem delu Dravinjske doline.
Poglej Karavanke in Boč
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Karavanke in Celovec
Donačka gora
Donačka gora (tudi Rogaška gora; 882 m n. v.) je gora v vzhodnem delu Slovenije in predstavlja zadnje odrastke Karavank, ki se zaključijo z Ivanjščico in Ravno goro na Hrvaškem.
Poglej Karavanke in Donačka gora
Dovška Baba
Dovška Baba (nemško Frauenkogel) je 1.891 m visoka gora v Zahodnih Karavankah na avstrijsko – slovenski meji.
Poglej Karavanke in Dovška Baba
Dovžanova soteska
Soteska in cesta Tržič-Jelendol Tržiška Bistrica, ki teče skozi sotesko Dovžanova soteska, tudi Dolžanova soteska, je soteska, ki jo je izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade.
Poglej Karavanke in Dovžanova soteska
Golica
Golica Poljane gorskih narcis ''(Narcissus poeticus radiiflorus)'' pod Golico Golica (1836 m) je vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami.
Poglej Karavanke in Golica
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Karavanke in Gorenjska
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Karavanke in Gorovje
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Karavanke in Ime
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Karavanke in Italija
Jezerski vrh, Jezersko
Jezerski vrh (1218 m) je gorski prelaz in mednarodni cestni mejni prehod med Slovenijo in Avstrijo v občini Jezersko, ki je bil 20.
Poglej Karavanke in Jezerski vrh, Jezersko
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe
Karel Natek
Karel Natek, slovenski geograf, * 2. november 1952, Celje.
Poglej Karavanke in Karel Natek
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Karavanke in Karnijske Alpe
Kepa
Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah in obenem najsevernejši slovenski dvatisočak.
Poglej Karavanke in Kepa
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Karavanke in Kilometer
Košuta
Košuta z avstrijske strani Košuta je grebenast gorski masiv v Karavankah.
Poglej Karavanke in Košuta
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Karavanke in Koroška (zvezna dežela)
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Karavanke in Krnica
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Poglej Karavanke in Ljubelj
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Karavanke in Ljubljana
Ljubljanska kotlina
Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.
Poglej Karavanke in Ljubljanska kotlina
Mežiško-Solčavske Karavanke
Mežiško-Solčavske Karavanke ležijo v povirju rek Savinje in Meže.
Poglej Karavanke in Mežiško-Solčavske Karavanke
Narcisa
Narcisa (znanstveno ime Narcissus) je rod čebulnic, ki domuje v Evropi, Severni Afriki in v Aziji in dosega višino med 20 in 45 cm.
Poglej Karavanke in Narcisa
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Karavanke in Nemščina
Obir
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).
Poglej Karavanke in Obir
Peca
Južna stena Pece: Kordeževa glava Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji.
Poglej Karavanke in Peca
Planina pod Golico
Planina pod Golico je naselje v Občini Jesenice.
Poglej Karavanke in Planina pod Golico
Planinska koča
Pohorju Koča na Klemenči jami pod severnim ostenjem Ojstrice Planinska koča je planinski objekt v gorah, ki služi obiskovalcem gora kot prostor za počitek po prehojeni poti, za prenočišče, ponuja tudi hrano in pijačo.
Poglej Karavanke in Planinska koča
Planinska pot
Planinska pot, označena s Knafelčevo markacijo Planinska pot je ozek pas zemljišča, označen ali neoznačen, zavarovan ali nezavarovan, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena pohodna trasa.
Poglej Karavanke in Planinska pot
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Karavanke in Pohorje
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Karavanke in Prelaz
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Karavanke in Ptolemaj
Razširjena slovenska planinska pot
Razširjena Slovenska planinska pot je dopolnilo Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana in predstavlja seznam nekaj deset vrhov oziroma 'kontrolnih točk'.
Poglej Karavanke in Razširjena slovenska planinska pot
Seznam gora v Karavankah
Abecedni seznam gora v Karavankah.
Poglej Karavanke in Seznam gora v Karavankah
Sleme (geografija)
Sleme v geografiji pomeni strmo podolgovato enakomerno dvigajočo se vzpetino.
Poglej Karavanke in Sleme (geografija)
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Karavanke in Slovenija
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Karavanke in Slovenj Gradec
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Poglej Karavanke in Slovenska planinska pot
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Karavanke in Soteska
Srednje Karavanke
Srednje Karavanke obsegajo osrednji del Karavank med Severnimi in Južnimi Karavankami.
Poglej Karavanke in Srednje Karavanke
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Karavanke in Srednji vek
Stol, Karavanke
Stòl (tudi Veliki Stol, nemško Hochstuhl) je gora, ki z 2236 metri predstavlja najvišji vrh Karavank.
Poglej Karavanke in Stol, Karavanke
Tržič
Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.
Poglej Karavanke in Tržič
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Karavanke in Trbiž
Uršlja gora
Uršlja gora ali Plešivec (1699 metrov) je najvzhodnejši karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem.
Poglej Karavanke in Uršlja gora
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Karavanke in Zahodna Evropa
Zahodne Karavanke
Zahodne Karavanke obsegajo zahodni del Karavank.
Poglej Karavanke in Zahodne Karavanke
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Karavanke in Ziljske Alpe