Odpri v Google MapsKazalo
121 odnosi: Alpe, Apeninski polotok, Apostolski nuncij, Arhidiakon, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Škof, Štajerska, Žiga Lamberg, Čedad, Beneška republika, Beneška Slovenija, Benediktinski samostan Gornji Grad, Benetke, Bertold (oglejski patriarh), Bogoslužje, Brajda, Bregenz, Carrara, Celjski grofje, Cerkev (organizacija), Cerkvena pokrajina, Cistercijanski samostan Stična, Davek, Desetina, Diakon, Donava, Drava, Država, Evangelij, Filozofija, Franki, Friderik III. Habsburški, Furlanija, Gardsko jezero, Goriški grofje, Gorica, Gradež (Italija), Grof, Habsburška monarhija, Habsburžani, Istra, Izvršilna oblast, Jadransko morje, Justinijan I., Kalcedonski koncil, Karantanija, Karel Veliki, Klerik, Kmet, ... Razširi indeks (71 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Oglejski patriarhat in Alpe
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Oglejski patriarhat in Apeninski polotok
Apostolski nuncij
Apostólski núncij (lat. nuntius apostolicus), tudi papeški nuncij ali samo nuncij, je osebni in stalni diplomatski predstavnik papeža oz.
Poglej Oglejski patriarhat in Apostolski nuncij
Arhidiakon
Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.
Poglej Oglejski patriarhat in Arhidiakon
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Oglejski patriarhat in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Oglejski patriarhat in Avstrijsko cesarstvo
Škof
škofovskim prstanom Škòf (iz grščine.
Poglej Oglejski patriarhat in Škof
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Oglejski patriarhat in Štajerska
Žiga Lamberg
Žiga pl.
Poglej Oglejski patriarhat in Žiga Lamberg
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Oglejski patriarhat in Čedad
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Oglejski patriarhat in Beneška republika
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Oglejski patriarhat in Beneška Slovenija
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Oglejski patriarhat in Benediktinski samostan Gornji Grad
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Oglejski patriarhat in Benetke
Bertold (oglejski patriarh)
Bertold, andeški grof, oglejski patriarh, nadškof v Kalocsi, * okrog 1180, Bamberg, † 23. maj 1251, Oglej.
Poglej Oglejski patriarhat in Bertold (oglejski patriarh)
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Poglej Oglejski patriarhat in Bogoslužje
Brajda
Brájda ali létvenik je ogrodje, na katerem je napeljana vinska trta, sadno drevje ali pa rože.
Poglej Oglejski patriarhat in Brajda
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Oglejski patriarhat in Bregenz
Carrara
Carrara je mesto in občina v pokrajini Massa-Carrara v Toskani (Italija), znano po belem ali modro-sivem marmorju, ki ga pridobivajo v tamkajšnjih kamnolomih.
Poglej Oglejski patriarhat in Carrara
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Oglejski patriarhat in Celjski grofje
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Oglejski patriarhat in Cerkev (organizacija)
Cerkvena pokrajina
Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.
Poglej Oglejski patriarhat in Cerkvena pokrajina
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Oglejski patriarhat in Cistercijanski samostan Stična
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Oglejski patriarhat in Davek
Desetina
Kmet predaja desetino zemljiškemu gospodu Desetina (francosko dîme, nemško Zehnt, angleško tithe) je izraz, ki v najširšem pomenu označuje moralno ali zakonsko obveznost posameznika ali gospodinjstva da deseti del svoje žetve ali prihodkov (denarja) v določenem obdobju preda določeni cerkveni (tempelj, cerkev) ali posvetni instituciji (kralj, najemodajalec, država) v smislu njenega financiranja ali vzdrževanja.
Poglej Oglejski patriarhat in Desetina
Diakon
Diakon rimskokatoliške cerkve Diakon je krščanski duhovnik nižje stopnje, zlasti v Rimskokatoliški in v Pravoslavnih Cerkvah.
Poglej Oglejski patriarhat in Diakon
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Oglejski patriarhat in Donava
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Oglejski patriarhat in Drava
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Oglejski patriarhat in Država
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Poglej Oglejski patriarhat in Evangelij
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Oglejski patriarhat in Filozofija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Oglejski patriarhat in Franki
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Oglejski patriarhat in Friderik III. Habsburški
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Oglejski patriarhat in Furlanija
Gardsko jezero
Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.
Poglej Oglejski patriarhat in Gardsko jezero
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Oglejski patriarhat in Goriški grofje
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Oglejski patriarhat in Gorica
Gradež (Italija)
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Oglejski patriarhat in Gradež (Italija)
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Oglejski patriarhat in Grof
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Oglejski patriarhat in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Oglejski patriarhat in Habsburžani
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Oglejski patriarhat in Istra
Izvršilna oblast
Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.
Poglej Oglejski patriarhat in Izvršilna oblast
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Oglejski patriarhat in Jadransko morje
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Oglejski patriarhat in Justinijan I.
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Oglejski patriarhat in Kalcedonski koncil
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Oglejski patriarhat in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Oglejski patriarhat in Karel Veliki
Klerik
Celju (2010) Klerik Etiopski duhovnik Švedski evangeličanski škof Hans Stiglund Klerik je izraz, ki je včasih označeval pripadnike stanu krščanske duhovščine, danes pa (v širšem smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah.
Poglej Oglejski patriarhat in Klerik
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Oglejski patriarhat in Kmet
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Oglejski patriarhat in Kneževina
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Oglejski patriarhat in Konstantinopel
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Oglejski patriarhat in Koroška (vojvodina)
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Oglejski patriarhat in Kralj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Oglejski patriarhat in Kranjska
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Oglejski patriarhat in Krščanstvo
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Oglejski patriarhat in Langobardi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Oglejski patriarhat in Latinščina
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Oglejski patriarhat in Legenda
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Oglejski patriarhat in Liutprand
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Oglejski patriarhat in Mesto
Mincio
Mincio (latinsko Mincius, starogrško Minchios, Μίγχιος) je reka v deželi Lombardija v severni Italiji.
Poglej Oglejski patriarhat in Mincio
Mohor in Fortunat
Mohor in Fortunat (furlansko Macôr e Fortunât), oglejska svetnika in mučenca, Mohor naj bi bil po izročilu prvi oglejski škof, Fortunat pa njegov diakon, † 70, Oglej.
Poglej Oglejski patriarhat in Mohor in Fortunat
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Oglejski patriarhat in Nadškofija
Nadškofija Gorica
Nadškofija Gorica je nadškofija Rimskokatoliške cerkve v Italiji, ki je bila ustanovljena 30.
Poglej Oglejski patriarhat in Nadškofija Gorica
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Poglej Oglejski patriarhat in Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Oglejski patriarhat in Nadškofija Salzburg
Nadškofija Videm
Nadškofija Videm je ena izmed nadškofij Rimskokatoliške cerkve v Italiji in najpomembnejša v Furlaniji, katere sedež je v Vidmu.
Poglej Oglejski patriarhat in Nadškofija Videm
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Oglejski patriarhat in Napoleon Bonaparte
Nestorijanstvo
Nestorijánstvo (tudi nestorijanízem ali nestorianizem) je teološki nauk, da ima Jezus dve osebnosti: Jezus-človek in Jezus-Božji sin in utelešenje Božje besede.
Poglej Oglejski patriarhat in Nestorijanstvo
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Oglejski patriarhat in Oglej
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Oglejski patriarhat in Ogrska
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Oglejski patriarhat in Pad
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Oglejski patriarhat in Padova
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Oglejski patriarhat in Panonija (rimska provinca)
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Oglejski patriarhat in Papeška država
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Oglejski patriarhat in Papež
Papež Benedikt XIV.
Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.
Poglej Oglejski patriarhat in Papež Benedikt XIV.
Papež Pelagij I.
Pelagij I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 505 Rim (Italsko kraljestvo); † 4. marec 561 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Oglejski patriarhat in Papež Pelagij I.
Papež Vigilij
Vigilij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 500 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. junij 555 Sirakuza (otok Sicilija, Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Oglejski patriarhat in Papež Vigilij
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Oglejski patriarhat in Parlament
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Oglejski patriarhat in Patriarh
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Oglejski patriarhat in Patriarhat
Patriarhat Benetke
Patriarhat Benetke, imenovan tudi Nadškofija Benetke, je ena izmed nadškofij Rimskokatoliške cerkve v Italiji in je del oziroma sedež Metropolije Benetke.
Poglej Oglejski patriarhat in Patriarhat Benetke
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Oglejski patriarhat in Pavel Diakon
Pavlin Oglejski
Sveti Pavlin Oglejski (II.), oglejski patriarh, cerkveni pisatelj in apostol Slovencev, * okoli 730, Premarjag pri Čedadu, † 11. januar 802.
Poglej Oglejski patriarhat in Pavlin Oglejski
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Oglejski patriarhat in Pelegrin I.
Pičen
Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Oglejski patriarhat in Pičen
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Oglejski patriarhat in Plemstvo
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Oglejski patriarhat in Politika
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Oglejski patriarhat in Postojna
Primorski slovenski biografski leksikon
Naslovnica PSBL Primorski slovenski biografski leksikon je izdajala Goriška Mohorjeva družba med letoma 1974 in 1994.
Poglej Oglejski patriarhat in Primorski slovenski biografski leksikon
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Oglejski patriarhat in Religija
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Oglejski patriarhat in Rim
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Oglejski patriarhat in Rimskokatoliška cerkev
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Oglejski patriarhat in Romeji
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Oglejski patriarhat in Sava
Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Grbovno okrasje patriarhov Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled.
Poglej Oglejski patriarhat in Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Oglejski patriarhat in Slovani
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Oglejski patriarhat in Slovenci
Sodna oblast
Sodna oblast je pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov in ob upoštevanju predloženih dokazov.
Poglej Oglejski patriarhat in Sodna oblast
Suverenost
Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).
Poglej Oglejski patriarhat in Suverenost
Sveti Marko
Sveti Marko Evangelist, krščanski svetnik in domnevni avtor Evangelija po Marku.
Poglej Oglejski patriarhat in Sveti Marko
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Oglejski patriarhat in Sveti Peter
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Oglejski patriarhat in Sveto rimsko cesarstvo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Oglejski patriarhat in Teologija
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Oglejski patriarhat in Tirolska
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Oglejski patriarhat in Tlačanstvo
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Oglejski patriarhat in Vazal
Verska resnica
Verske resnice oziroma verske dogme so sestavina religije, ki je obvezujoča za vse člane verske skupnosti (npr. izpoved vere).
Poglej Oglejski patriarhat in Verska resnica
Verska vojna
Verska vojna je vrsta vojne, ko se spopadejo pripadniki dveh ali več religij zaradi nasprotovanj v religijah.
Poglej Oglejski patriarhat in Verska vojna
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Poglej Oglejski patriarhat in Videm, Italija
Vizitacija
Vizitacija pomeni obisk višjega nadzornega organa v cerkvah z namenom inverture (popisa invertarja) in kontrole pravnih norm, ki so predpisane.
Poglej Oglejski patriarhat in Vizitacija
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Poglej Oglejski patriarhat in Vojak
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Oglejski patriarhat in Vojska
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Oglejski patriarhat in Zakon
Zakonodajna oblast
Zakonodajna oblast je pravica do izdajanja zakonov.
Poglej Oglejski patriarhat in Zakonodajna oblast
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Oglejski patriarhat in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Oglejski patriarhat in Zgodovinar
1. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1.
Poglej Oglejski patriarhat in 1. stoletje
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Oglejski patriarhat in 6. stoletje
Prav tako znan kot Gradežki patriarhat, Oglejska patriarhija, Oglejski patriarh, Patriarhat Gradež, Patriarhat Oglej.