Kazalo
45 odnosi: Adiža, Aix-en-Provence, Alpe, Ancona, Ansprand, Apeninski polotok, Aripert II., Arles, Balearski otoki, Bizantinsko cesarstvo, Bologna, Donacija Sutrija, Emilija - Romanja, Franki, Ikonodulstvo, Karel Martel, Katolištvo, Korzika, Lacij, Langobardi, Leon III. Izavrijec, Majordom, Mavri, Merovingi, Neapelj, Notitia de actoribus regis, Pad, Papeška država, Papež Gregor II., Papež Zaharija, Patricij, Pavel Diakon, Pavia, Pentapolis, Pipin Mali, Ravena, Ravenski eksarhat, Rimini, Saraceni, Sardinija, Sutri, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Spoleto, 690, 744.
- Rojeni leta 680
- Umrli leta 744
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Liutprand in Adiža
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Liutprand in Aix-en-Provence
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Liutprand in Alpe
Ancona
Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).
Poglej Liutprand in Ancona
Ansprand
Ansprand je bil leta 712 približno tri mesece kralj Langobardov.
Poglej Liutprand in Ansprand
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Liutprand in Apeninski polotok
Aripert II.
Aripert ali Aribert je bil vojvoda Torina in od leta 701 do 712 kralj Langobardov, * ni znano, † 712.
Poglej Liutprand in Aripert II.
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Liutprand in Arles
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Poglej Liutprand in Balearski otoki
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Liutprand in Bizantinsko cesarstvo
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Liutprand in Bologna
Donacija Sutrija
Sutri Donacija Sutrija je bil sporazum, ki sta ga leta 728 v Sutriju sklenila langobardski kralj Liutprand in papež Gregor II..
Poglej Liutprand in Donacija Sutrija
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Liutprand in Emilija - Romanja
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Liutprand in Franki
Ikonodulstvo
Ikonodulstvo ali ikonodulija (grško.
Poglej Liutprand in Ikonodulstvo
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Liutprand in Karel Martel
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Liutprand in Katolištvo
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Liutprand in Korzika
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Liutprand in Lacij
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Liutprand in Langobardi
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Liutprand in Leon III. Izavrijec
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Liutprand in Majordom
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Liutprand in Mavri
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Liutprand in Merovingi
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Liutprand in Neapelj
Notitia de actoribus regis
Notitia de actoribus regis (slovensko Predpisi za kraljeve skrbnike) je paket šestih predpisov (praecepta), ki jih je okoli leta 733 objavil langobardski kralj Liutprand.
Poglej Liutprand in Notitia de actoribus regis
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Liutprand in Pad
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Liutprand in Papeška država
Papež Gregor II.
Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Liutprand in Papež Gregor II.
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Liutprand in Papež Zaharija
Patricij
Patriciji so lahko.
Poglej Liutprand in Patricij
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Liutprand in Pavel Diakon
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Liutprand in Pavia
Pentapolis
Pentapolis (iz grškega - pet in - mesto, država) je geografska in/ali politična zveza petih mest.
Poglej Liutprand in Pentapolis
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Liutprand in Pipin Mali
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Liutprand in Ravena
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Liutprand in Ravenski eksarhat
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Liutprand in Rimini
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Liutprand in Saraceni
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Liutprand in Sardinija
Sutri
Sutri je mesto in občina v provinci Viterbo, okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km južno od Viterba.
Poglej Liutprand in Sutri
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Liutprand in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Poglej Liutprand in Vojvodina Spoleto
690
690 (DCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Liutprand in 690
744
744 (DCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Liutprand in 744