Odpri v Google MapsKazalo
85 odnosi: Aachen, Ajstulf, Akvadukt (vodovod), Alarik I., Amalasunta, Arijanska krstilnica, Arijanstvo, Arminij, Atalarik, Bazilika San Vitale, Bazilika Sant'Apollinare Nuovo, Bazilika svetega Apolinarija, Classe, Belizar, Beneška republika, Bitka pri Ravenni, Bizantinska arhitektura, Bizantinsko cesarstvo, Božanska komedija, Candiano kanal, Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena, Chartres, Chichester, Cisalpinska republika, Classis, antično pristanišče, Dante Alighieri, Druga svetovna vojna, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Emilija - Romanja, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galla Placidia, George Noel Gordon Byron, Glavno mesto, Goti, Hermann Hesse, Honorij (rimski cesar), Italijanske vojne, Jadransko morje, John Ronald Reuel Tolkien, Justinijan I., Karel Veliki, Langobardi, Latinci, Liutprand, Mark Antonij, Mark Avrelij, Markomani, Markomanske vojne, Marobod, Mary Shelley, ... Razširi indeks (35 več) »
- Gradovi v Italiji
- Kraji svetovne dediščine v Italiji
- Papeška država
- Pokrajina Ravenna - občine
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ravena in Aachen
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Ravena in Ajstulf
Akvadukt (vodovod)
Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.
Poglej Ravena in Akvadukt (vodovod)
Alarik I.
Grafika, ki prikazuje Alarikovo smrt Alarik I., vizigotski kralj, * 370, † 410, Italija.
Poglej Ravena in Alarik I.
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Ravena in Amalasunta
Arijanska krstilnica
Arijanska krstilnica v Raveni v Italiji je krščanska krstilnica, ki jo je postavil ostrogotski kralj Teoderik Veliki med koncem 5.
Poglej Ravena in Arijanska krstilnica
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Ravena in Arijanstvo
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Ravena in Arminij
Atalarik
Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.
Poglej Ravena in Atalarik
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Ravena in Bazilika San Vitale
Bazilika Sant'Apollinare Nuovo
Bazilika Sant'Apollinare Nuovo je bazilika in cerkev v Raveni v Italiji.
Poglej Ravena in Bazilika Sant'Apollinare Nuovo
Bazilika svetega Apolinarija, Classe
Bazilika svetega Apolinarija v Classe je pomemben spomenik bizantinske umetnosti v Italijanskem naselju Classe blizu Ravene.
Poglej Ravena in Bazilika svetega Apolinarija, Classe
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Poglej Ravena in Belizar
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Ravena in Beneška republika
Bitka pri Ravenni
Bitka pri Ravenni je potekala 11. aprila 1512 med francosko armado in armado Svete lige.
Poglej Ravena in Bitka pri Ravenni
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Ravena in Bizantinska arhitektura
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ravena in Bizantinsko cesarstvo
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Ravena in Božanska komedija
Candiano kanal
Candiano kanal, znan tudi kot kanal Corsini, je prekop, ki povezuje italijansko mesto Ravena z Jadranskim morjem.
Poglej Ravena in Candiano kanal
Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena
Cerkev Janeza evangelista v Raveni s pravokotnim zahodnim stolpom (julij 2009). Vzhodna stran z apsido Notranjost s pogledom na apsido in oltar. Portal pred doviščem. Cerkev sv.
Poglej Ravena in Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Ravena in Chartres
Chichester
Chichester je stolno mesto v Zahodnem Sussexu v jugovzhodni Angliji.
Poglej Ravena in Chichester
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Poglej Ravena in Cisalpinska republika
Classis, antično pristanišče
Classis ali Civitas Classis je bilo pristanišče 4 km jugovzhodno od Ravene v Italiji.
Poglej Ravena in Classis, antično pristanišče
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Ravena in Dante Alighieri
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Ravena in Druga svetovna vojna
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Ravena in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Ravena in Emilija - Romanja
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Ravena in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Ravena in Gaj Julij Cezar
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Ravena in Galla Placidia
George Noel Gordon Byron
George Noel Gordon Byron, šesti baron Byron Rochdaleski (tudi lord Byron), angleški pesnik, * 22. januar 1788, London, † 19. april 1824, Mesolóngi, Grčija.
Poglej Ravena in George Noel Gordon Byron
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Ravena in Glavno mesto
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Ravena in Goti
Hermann Hesse
Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.
Poglej Ravena in Hermann Hesse
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Ravena in Honorij (rimski cesar)
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Ravena in Italijanske vojne
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Ravena in Jadransko morje
John Ronald Reuel Tolkien
John Ronald Reuel Tolkien, angleški pisatelj, * 3. januar 1892, Bloemfontein, Republika Južna Afrika, † 2. september 1973, Bournemouth, grofija Hampshire, Anglija, avtor Hobita in Gospodarja prstanov.
Poglej Ravena in John Ronald Reuel Tolkien
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Ravena in Justinijan I.
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Ravena in Karel Veliki
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Ravena in Langobardi
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Ravena in Latinci
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Ravena in Liutprand
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Ravena in Mark Antonij
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Ravena in Mark Avrelij
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Ravena in Markomani
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Ravena in Markomanske vojne
Marobod
Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.
Poglej Ravena in Marobod
Mary Shelley
Mary Wollstonecraft Shelley (rojena Mary Wollstonecraft Godwin), britanska pisateljica, * 30. avgust 1797, London, Anglija, † 1. februar 1851, London.
Poglej Ravena in Mary Shelley
Mavzolej Gale Placidije
Mavzolej Gale Placidije je poznoantična rimska stavba v Raveni v Italiji, zgrajena med letoma 425 in 450.
Poglej Ravena in Mavzolej Gale Placidije
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Ravena in Mesto
Michelangelo Antonioni
Michelangelo Antonioni, italijanski modernistični filmski režiser, * 29. september 1912, Ferrara, Italija, † 30. julij 2007, Rim.
Poglej Ravena in Michelangelo Antonioni
Nadškofova kapela, Ravena
Nadškofova kapela (ali nadškofovska kapela) je kapela v prvem nadstropju škofovske palače v Raveni v Italiji in je najmanjša kapela z mozaiki v mestu.
Poglej Ravena in Nadškofova kapela, Ravena
Neonova krstilnica
Neonova krstilnica (italijansko Battistero Neoniano) je rimska verska stavba v Raveni v severovzhodni Italiji.
Poglej Ravena in Neonova krstilnica
Nostradamus
Nostradamus, rojen kot Michel de Nostredame, francoski zdravnik, astrolog in jasnovidec, * 14. december 1503, Saint-Rémy-de-Provence, Provansa, (Francija), † 2. julij 1566, Salon-de-Provence (Francija).
Poglej Ravena in Nostradamus
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Ravena in Odoaker
Oscar Wilde
Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde, irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist in aforist * 16. oktober 1854, Dublin, Irska † 30. november 1900, Pariz, Francija.
Poglej Ravena in Oscar Wilde
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Poglej Ravena in Ostrogotsko kraljestvo
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Ravena in Pad
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Ravena in Papeška država
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Ravena in Papež
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Poglej Ravena in Papež Štefan II.
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Ravena in Papež Hadrijan I.
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Ravena in Pipin Mali
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Ravena in Ravena
Ravena (pokrajina)
Pokrajina Ravena (v italijanskem izvirniku Provincia di Ravenna) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Ravena in Ravena (pokrajina)
Ravenska kozmografija
Ravenska kozmografija (latinsko Ravennatis Anonymi Cosmographia, dobesedno »Kozmografija neznanih Ravenčanov«) je seznam krajevnih imen, ki pokrivajo svet od Indije do Irske, sestavil pa ga je anonimni klerik v Raveni okoli leta 700 našega štetja.
Poglej Ravena in Ravenska kozmografija
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Ravena in Ravenski eksarhat
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Ravena in Rimini
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Ravena in Rimska republika
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Ravena in Rimska vojna mornarica
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Ravena in Romul Avgust
Rubikon
Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji, ki teče od Apeninov po južnem delu dežele Emilija - Romanja in se izliva v Jadransko morje med krajema Rimini in Cesena.
Poglej Ravena in Rubikon
Seznam mest v Italiji
Seznam mest v Italiji.
Poglej Ravena in Seznam mest v Italiji
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Ravena in Speyer
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Ravena in Teoderik Veliki
Teoderikov mavzolej
Teoderikov mavzolej (ital. Mausoleo di Teodorico) je antični spomenik tik pred Raveno v Italiji.
Poglej Ravena in Teoderikov mavzolej
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Ravena in Teodozij I.
Thomas Stearns Eliot
Thomas Stearns »T.
Poglej Ravena in Thomas Stearns Eliot
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Ravena in Trajan
Traversari
Grb rodbine Traversari Traversari (ali domus Traversariorum, po srednjeveških kronistih) so bili plemiška italijanska družina, ki so se proslavili ne le kot vitezi, kapitani in vojvode, ampak tudi kronane ženske in kraljice ter duhovniki, redovniki, škofje in svetniki.
Poglej Ravena in Traversari
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Ravena in Vizigotsko kraljestvo
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Ravena in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Ravena in Zenon (bizantinski cesar)
Glej tudi
Gradovi v Italiji
Kraji svetovne dediščine v Italiji
Papeška država
Pokrajina Ravenna - občine
Prav tako znan kot Ravenna.