Kazalo
39 odnosi: Ajdovščina, Aleksandrija, Aleksandrijska knjižnica, Antične olimpijske igre, Arbogast, Arkadij, Španija, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Mrzli reki, Bizantinska aristokracija in birokracija, Evgenij, Franki, Gracijan (rimski cesar), Hieroglif, Honorij (rimski cesar), Hubelj, Konstantinopel, Magn Maksim, Milano, Muza, Muzej, Nicejska veroizpoved, Odrin, Retorika, Rimsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Valens, Valentinijan I., Valentinijan II., Vladar, 15. maj, 17. januar, 19. januar, 346, 371, 379, 392, 395.
- Španski svetniki
- Etiopski svetniki
- Grški svetniki
- Rimski cesarji v 4. stoletju
- Rojeni leta 347
- Svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve
- Teodozijska dinastija
- Umrli leta 395
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Teodozij I. in Ajdovščina
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Teodozij I. in Aleksandrija
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Teodozij I. in Aleksandrijska knjižnica
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Teodozij I. in Antične olimpijske igre
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Teodozij I. in Arbogast
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Teodozij I. in Arkadij
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Teodozij I. in Španija
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Teodozij I. in Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Mrzli reki
Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.
Poglej Teodozij I. in Bitka pri Mrzli reki
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Bizantinska aristokracija in birokracija
Evgenij
Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.
Poglej Teodozij I. in Evgenij
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Teodozij I. in Franki
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Teodozij I. in Gracijan (rimski cesar)
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Teodozij I. in Hieroglif
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Teodozij I. in Honorij (rimski cesar)
Hubelj
Hubelj je reka, v deževnem obdobju pa hudournik, ki teče skozi Ajdovščino.
Poglej Teodozij I. in Hubelj
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Teodozij I. in Konstantinopel
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Teodozij I. in Magn Maksim
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Teodozij I. in Milano
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Teodozij I. in Muza
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Teodozij I. in Muzej
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Poglej Teodozij I. in Nicejska veroizpoved
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Teodozij I. in Odrin
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Teodozij I. in Retorika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Teodozij I. in Rimsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Teodozij I. in Seznam rimskih cesarjev
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Teodozij I. in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Teodozij I. in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Teodozij I. in Valentinijan II.
Vladar
Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.
Poglej Teodozij I. in Vladar
15. maj
15.
Poglej Teodozij I. in 15. maj
17. januar
17.
Poglej Teodozij I. in 17. januar
19. januar
19.
Poglej Teodozij I. in 19. januar
346
346 (CCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Teodozij I. in 346
371
371 (CCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Teodozij I. in 371
379
379 (CCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Teodozij I. in 379
392
392 (CCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teodozij I. in 392
395
395 (CCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Teodozij I. in 395
Glej tudi
Španski svetniki
Etiopski svetniki
Grški svetniki
Rimski cesarji v 4. stoletju
Rojeni leta 347
Svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve
Teodozijska dinastija
Umrli leta 395
Prav tako znan kot Flavij Teodozij, Rimski cesar Teodozij I., Teodozij I. Veliki, Teodozij Veliki.