Kazalo
74 odnosi: Afrika (rimska provinca), Amijan Marcelin, Anatolija, Ankara, Antiohija, Arijanstvo, Atanarik, Šapur II., Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Kanah, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Druga punska vojna, Egipt (rimska provinca), Evtropij, Fenicija, Frigija, Galija, Goti, Gracijan, Gracijan (rimski cesar), Grčija, Grščina, Grevtungi, Hrvaška, Iliri, Ilirik, Jovijan, Julijan (rimski cesar), Kapadokija (rimska provinca), Karpati, Kilikija, Kilikijska vrata, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Latinščina, Mezija, Mezopotamija (rimska provinca), Niš, Nicejska veroizpoved, Odrin, Ostrogoti, Palestina (regija), Panonija (rimska provinca), Perzija, Poganstvo, Rimska Armenija, Rimska Britanija, Rimska Dakija, ... Razširi indeks (24 več) »
- Iliri
- Rimski cesarji v 4. stoletju
- Rojeni leta 328
- Umrli leta 378
- Valentinijanska dinastija
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Valens in Afrika (rimska provinca)
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Valens in Amijan Marcelin
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Valens in Anatolija
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Valens in Ankara
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Valens in Antiohija
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Valens in Arijanstvo
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Poglej Valens in Atanarik
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Poglej Valens in Šapur II.
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Valens in Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Kanah
Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.
Poglej Valens in Bitka pri Kanah
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Valens in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Valens in Bizantinsko cesarstvo
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Valens in Druga punska vojna
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Valens in Egipt (rimska provinca)
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Valens in Evtropij
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Valens in Fenicija
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Valens in Frigija
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Valens in Galija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Valens in Goti
Gracijan
Gracijan je moško osebno ime.
Poglej Valens in Gracijan
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Valens in Gracijan (rimski cesar)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Valens in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Valens in Grščina
Grevtungi
Grevtungi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Valens in Grevtungi
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Valens in Hrvaška
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Valens in Iliri
Ilirik
Ilirik je lahko.
Poglej Valens in Ilirik
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Valens in Jovijan
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Valens in Julijan (rimski cesar)
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Valens in Kapadokija (rimska provinca)
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Valens in Karpati
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Valens in Kilikija
Kilikijska vrata
Kilikijska vrata. Kilikijska vrata (turško: Gülek Boğazı, prelaz Boğazı) so glavni prehod skozi gorovje Taurus v južni Turčiji, ki povezuje ravnice Kilikije na sredozemski obali z visoko anatolsko planoto v osrednji Mali Aziji.
Poglej Valens in Kilikijska vrata
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Valens in Konstancij II.
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Valens in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Valens in Konstantinopel
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Valens in Latinščina
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Valens in Mezija
Mezopotamija (rimska provinca)
Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.
Poglej Valens in Mezopotamija (rimska provinca)
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Valens in Niš
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Poglej Valens in Nicejska veroizpoved
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Valens in Odrin
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Valens in Ostrogoti
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Poglej Valens in Palestina (regija)
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Valens in Panonija (rimska provinca)
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Valens in Perzija
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Valens in Poganstvo
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Poglej Valens in Rimska Armenija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Valens in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Valens in Rimska Dakija
Rimska dioceza
Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.
Poglej Valens in Rimska dioceza
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Valens in Rimska legija
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Valens in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Valens in Rimsko cesarstvo
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Valens in Saraceni
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Valens in Sasanidsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Valens in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Valens in Seznam rimskih cesarjev
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Poglej Valens in Sinajski polotok
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Valens in Sirija (rimska provinca)
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Valens in Sremska Mitrovica
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Valens in Teodozij I.
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Valens in Tervingi
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Valens in Trakija (rimska provinca)
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Valens in Trier
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Valens in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Valens in Valentinijan II.
Vinkovci
Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Poglej Valens in Vinkovci
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Valens in Vizigoti
28. marec
28.
Poglej Valens in 28. marec
328
328 (CCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Valens in 328
364
364 (CCCLXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Valens in 364
378
378 (CCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Valens in 378
9. avgust
9.
Poglej Valens in 9. avgust