Kazalo
52 odnosi: Bitka v Tevtoburškem gozdu, Centurija, Hastati, I. legija Adiutrix, I. legija Armeniaca, I. legija Minervia, I. legija Parthica, II. legija Adiutrix, II. legija Armeniaca, II. legija Augusta, II. legija Flavia Virtutis, II. legija Italica, II. legija Parthica, III. legija Cirenajka, III. legija Gallica, III. legija Parthica, IV. legija Flavia Felix, IX. legija Hispana, Kohorta, Legat, Manipel, Marijeve reforme, Princepsi, Rimska konjenica, Rimska republika, Rimska vojska, Rimsko cesarstvo, Triariji, Tribun, V. legija Alaudae, V. legija Macedonica, Veliti, VI. legija Victrix, VII. legija Claudia, VII. legija Gemina, VIII. legija Augusta, Vojaška taktika, Vojak, Vojna, X. legija Equestris, X. legija Gemina, XIII. legija Gemina, XIV. legija Gemina, XIX. legija, XVI. legija Flavia Firma, XVI. legija Gallica, XVII. legija, XVIII. legija, XX. legija Valeria Victrix, XXI. legija Rapax, ... Razširi indeks (2 več) »
- Rimska vojska
- Rimske legije
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Rimska legija in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Centurija
Centurija (latinsko, iz latinskega centum - sto) je bila taktična enota rimske vojske, ki je štela (prvotno samo približno) sto mož.
Poglej Rimska legija in Centurija
Hastati
Hastati (latinsko, mn.) so bili razred pehote v vojski Rimske republike.
Poglej Rimska legija in Hastati
I. legija Adiutrix
Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.
Poglej Rimska legija in I. legija Adiutrix
I. legija Armeniaca
Prva armenska legija (latinsko Legio prima Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in I. legija Armeniaca
I. legija Minervia
Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.
Poglej Rimska legija in I. legija Minervia
I. legija Parthica
Prva partska legija (latinsko Legio prima Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever.
Poglej Rimska legija in I. legija Parthica
II. legija Adiutrix
II.
Poglej Rimska legija in II. legija Adiutrix
II. legija Armeniaca
Druga armenska legija (latinsko Legio II Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in II. legija Armeniaca
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Poglej Rimska legija in II. legija Augusta
II. legija Flavia Virtutis
II.
Poglej Rimska legija in II. legija Flavia Virtutis
II. legija Italica
II.
Poglej Rimska legija in II. legija Italica
II. legija Parthica
Druga partska legija (latinsko: Legio secunda Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj vojni pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime.
Poglej Rimska legija in II. legija Parthica
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Poglej Rimska legija in III. legija Cirenajka
III. legija Gallica
III.
Poglej Rimska legija in III. legija Gallica
III. legija Parthica
III. partska legija (latinsko Legio tertia Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime. Legija je bila v vzhodnih rimskih provincah aktivna še v 5. stoletju. Njen simbol je bil verjetno bik.
Poglej Rimska legija in III. legija Parthica
IV. legija Flavia Felix
Četrta legija Flavia Felix (latinsko, Četrta srečna flavijska legija), rimska legija, ki jo je leta 70 ustanovil cesar Vespazijan iz ostankov razpuščene IV. legije Macedonica.
Poglej Rimska legija in IV. legija Flavia Felix
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Rimska legija in IX. legija Hispana
Kohorta
Kohorta (latinsko, mn., slovensko truma ali četa) je bila taktična vojaška enota rimske vojske, ki je bila uvedena v času Marijevih reform in je zamenjala dotedanjo osnovno taktično enoto manipel.
Poglej Rimska legija in Kohorta
Legat
Legat je priimek več znanih oseb.
Poglej Rimska legija in Legat
Manipel
Manipel je bila taktična vojaška enota rimske vojske.
Poglej Rimska legija in Manipel
Marijeve reforme
Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.
Poglej Rimska legija in Marijeve reforme
Princepsi
Princepsi so bili pripadniki rimske vojske, ki so skupaj s hastati predstavljali jedro le-te vojske, vse do Marijevih reform.
Poglej Rimska legija in Princepsi
Rimska konjenica
Prikaz konjenika v muzeju Rimska konjenica se je delila na mešane kohorte - cohortes equitatae (konjenica in pehota), na legionarsko in krilno konjenico in oddeleke domorodcev, ki so služili kot rezerva.
Poglej Rimska legija in Rimska konjenica
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Rimska legija in Rimska republika
Rimska vojska
Rimska vojska je ime za urejeno množico vojakov in drugih vojaških enot, ki so v času antičnega Rima služile Rimski republiki in pozneje Rimskem imperiju.
Poglej Rimska legija in Rimska vojska
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimska legija in Rimsko cesarstvo
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Rimska legija in Triariji
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Poglej Rimska legija in Tribun
V. legija Alaudae
Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.
Poglej Rimska legija in V. legija Alaudae
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Rimska legija in V. legija Macedonica
Veliti
Velita Veliti (latinsko, mn. iz latinskega vellus – runo ali kožuh ali velox - hitro) so bili lahko oboroženi pešaki v polibijski vojski Rimske republike.
Poglej Rimska legija in Veliti
VI. legija Victrix
Britaniji VI.
Poglej Rimska legija in VI. legija Victrix
VII. legija Claudia
Gornji Meziji LEG VII CLA VI P VI F, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije VII.
Poglej Rimska legija in VII. legija Claudia
VII. legija Gemina
Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.
Poglej Rimska legija in VII. legija Gemina
VIII. legija Augusta
VIII.
Poglej Rimska legija in VIII. legija Augusta
Vojaška taktika
Vojaška taktika je vojaška veda, ki se ukvarja z načini vojskovanja in postopki v bitki.
Poglej Rimska legija in Vojaška taktika
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Poglej Rimska legija in Vojak
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Rimska legija in Vojna
X. legija Equestris
Deseta legija Equestris (latinsko Legio decima Equeastris, "konjeniška"), rimska legija, ki jo je ustanovil Julij Cezar leta 61 pr.
Poglej Rimska legija in X. legija Equestris
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Rimska legija in X. legija Gemina
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Rimska legija in XIII. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Rimska legija in XIV. legija Gemina
XIX. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.
Poglej Rimska legija in XIX. legija
XVI. legija Flavia Firma
Siriji XVI.
Poglej Rimska legija in XVI. legija Flavia Firma
XVI. legija Gallica
Spodnji Germaniji XVI.
Poglej Rimska legija in XVI. legija Gallica
XVII. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.
Poglej Rimska legija in XVII. legija
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Poglej Rimska legija in XVIII. legija
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in XX. legija Valeria Victrix
XXI. legija Rapax
XXI.
Poglej Rimska legija in XXI. legija Rapax
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Rimska legija in XXII. legija Primigenia
68
68 (LXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Rimska legija in 68