Kazalo
34 odnosi: Aleksander Sever, Alemani, Antoninov zid, Avrelijan, Škotska, Denarij, Didij Julijan, Fortuna, Galien, Galski imperij, Germani, Gornja Germanija, Goti, Hadrijan, Herkul, Kaligula, Kozorog, Latinščina, Leto štirih cesarjev, Lucij Ver, Mainz, Maksimin Tračan, Markomanske vojne, Nemčija, Partsko cesarstvo, Ren, Rimska Britanija, Rimska legija, Rimsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Veksilacija, Velika Germanija, Vitelij, Zodiak.
- Rimske legije
- Ustanovitve leta 39
- Ustanovitve v 30. letih
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Poglej XXII. legija Primigenia in Aleksander Sever
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej XXII. legija Primigenia in Alemani
Antoninov zid
Antoninov zid med Twecharjem in Croyem Lega Antoninovega in Hadrijanovega zidu v južni Škotski in severni Angliji Razpored utrdb na Antoninovem zidu Antoninov zid (latinsko), zid iz kamna in travne ruše, ki so ga zgradili Rimljani preko sedanjega škotskega Central Belta med mestoma Firth of Forth ob Severnem morju in Firth of Clyde v Irskem morju.
Poglej XXII. legija Primigenia in Antoninov zid
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Poglej XXII. legija Primigenia in Avrelijan
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej XXII. legija Primigenia in Škotska
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej XXII. legija Primigenia in Denarij
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej XXII. legija Primigenia in Didij Julijan
Fortuna
Albrecht Dürer ''Fortuna'' (1502) Fortuna (Fortuna; sreča, usoda) je v rimski mitologiji boginja usode, naključja, sreče in izobilja, boginja mati in zaščitnica oseb, skupnosti, krajev in dogodkov.
Poglej XXII. legija Primigenia in Fortuna
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej XXII. legija Primigenia in Galien
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej XXII. legija Primigenia in Galski imperij
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej XXII. legija Primigenia in Germani
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej XXII. legija Primigenia in Gornja Germanija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej XXII. legija Primigenia in Goti
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej XXII. legija Primigenia in Hadrijan
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej XXII. legija Primigenia in Herkul
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej XXII. legija Primigenia in Kaligula
Kozorog
Kozorog je poimenovanje, ki se uporablja za več vrst divjih gorskih koz (Capra) z velikimi zakrivljenimi rogovi.
Poglej XXII. legija Primigenia in Kozorog
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej XXII. legija Primigenia in Latinščina
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej XXII. legija Primigenia in Leto štirih cesarjev
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej XXII. legija Primigenia in Lucij Ver
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej XXII. legija Primigenia in Mainz
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej XXII. legija Primigenia in Maksimin Tračan
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej XXII. legija Primigenia in Markomanske vojne
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej XXII. legija Primigenia in Nemčija
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej XXII. legija Primigenia in Partsko cesarstvo
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej XXII. legija Primigenia in Ren
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej XXII. legija Primigenia in Rimska Britanija
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej XXII. legija Primigenia in Rimska legija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej XXII. legija Primigenia in Rimsko cesarstvo
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej XXII. legija Primigenia in Sasanidsko cesarstvo
Veksilacija
Rimski vojak iz III. kohorte pretorijanske garde s praporom svoje enote Veksilacija (latinsko vexillatio), oddelek rimske legije z začasnimi posebnimi nalogami, ki se je v rimski vojski prvič pojavil v obdobju Principata.
Poglej XXII. legija Primigenia in Veksilacija
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej XXII. legija Primigenia in Velika Germanija
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej XXII. legija Primigenia in Vitelij
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej XXII. legija Primigenia in Zodiak